Pogajanja, pred katerimi je socialistični grški premier George Papandreu napovedal, da bo odlašal s prošnjo po aktiviranju reševalnega mehanizma, dogovorjenega med državami evrskega območja in podkrepljenega s predvidenim vstopom IMF vanj, če bo to v grškem nacionalnem interesu, so preložili zaradi težav v letalskem prometu po izbruhu islandskega vulkana. Zdaj naj bi predvidoma trajala deset dni, na njih pa naj bi izoblikovali podrobnosti rešitve grške dolžniške krize, po katerem bi bilo Grčiji letos na voljo celo do 45 milijard evrov posojil za poplačilo zapadlih obveznosti, od tega 30 milijard iz držav območja evra, preostanek pa pa iz mednarodnega sklada.

Manevrskega prostora praktično ni

Medtem ko grška vlada na začetku pogovorov pod vodstvom finančnega ministra Georgea Papaconstantinouja in ob sodelovanju svetovalcev iz evropske komisije, evropske centralne banje in IMF ni dala nikakršnega drugega namiga, ali in kdaj namerava uporabiti reševalni mehanizem, tamkajšnji gospodarski komentatorji navajajo, da je manevrskega prostora ostalo še zelo malo ali praktično nič več. "Smo pred kritično odločitvijo, ki bo določila prihodnost države," je zapisal finančni dnevnik Imerisia, ko ugotavlja, da je mednarodna finančna pomoč pogojevana s tako ostrimi gospodarskimi ukrepi, da lahko izbijejo dno sodu nezadovoljstva, ki se je nakopičilo že z dosedanjimi zamrznitvami pokojnin, nižanjem plač in ukinjanjem bonitet javnim uslužbencem ter dvigovanjem davka na dodano vrednost. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da je 75 odstotkov Grkov prepričanih, da bo morebitni finančni dogovor z EU in IMF še nadalje spodkopaval njihov življenjski standard, zanimivo pa je, da za več kot polovico podpirajo socialistično vlado, ki se o tem dogovarja.

Spirala dolgov

Grčija potrebuje v prihodnjih nekaj tednih deset milijard evrov, do konca leta pa še nadaljnjih 30 milijard za poplačilo dolžniških obveznosti, ki bodo zapadle ob njenem javnem dolgu, ki za četrtino presega BDP. Doslej se je reševala z dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznicami, za katere je bilo na finančnih trgih in med špekulanti precejšnje zanimanje zaradi obrestnih mer, ki so dvakrat in celo večkrat višje od običajnih v območju evra.

V začetku tedna je Grčija s trimesečnimi obveznicami zbrala skoraj dve milijardi evrov, a je morala ponuditi precej višjo obrestno mero kot januarja letos. Takrat je slednja znašala 1,67 odstotka, zdaj pa je bila prisiljena pristati na obrestno mero v višini 3,65 odstotka. Za še nekoliko višjo obrestno meri ji je bilo na voljo kar za 6,5 milijarde dolarjev ponudb, a na tak način se država zapleta v spiralo odplačevanja dolgov z novimi, še mnogo višjimi dolgovi, poleg tega pa kot članica evrske skupine že močno ogroža skupno evropsko valuto.

Reševalni mehanizem v navezavi EU in IMF ji naj bi zagotovil ugodnejša posojila za poplačilo obveznosti, a ne kot darilo, ampak v povezavi z ukrepi, s katerimi se mora Grčija v treh letih izviti iz dolžniške krize. Pri tem pa niso problematični samo posojilni pogoji, ampak tudi vprašanje, ali bo morebitni reševalni paket mogoče spraviti skozi parlamentarne procedure držav območja evra in do kdaj. Pri tem bosta pomembno vlogo igrali Nemčija in bližajoče se deželne volitve v Severnem Porenju Vestfaliji v začetku prihodnjega meseca.