Kot so navedli, bi otroške dodatke po novem prejemali le starši mladoletnih otrok. S tem bi se število dijakov z državno štipendijo zmanjšalo iz 23.000 na 18.000, saj bodo ob državno štipendijo vsi, razen dijakov četrtih letnikov.
ŠOS ob tem podpira prizadevanje države pri preprečevanju kopičenja socialnih pravic, enotno vstopno točko za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev, vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev in povezavo informacijskih sistemov, s čimer bi prišlo tudi do določene stopnje povečanja pravičnosti do prejemanja socialnih transferov.
ŠOS ugotavlja tudi, da gre trenutna predlagana reforma socialne zakonodaje "korak predaleč", saj preveč restriktivno in agresivno obravnava različne vrste premoženja upravičencev, ukinja državne štipendije za dijake in otroške dodatke za študente, ob tem pa v povezavi z ostalimi socialnimi zakoni še vedno predvideva uveljavitev politike aktivacije, ki bo vsem brezposelnim pogojevala dostop do socialnih transferov s sprejetjem vsakega "malega" dela.
V šolskem letu 2008/09 je za državno štipendijo zaprosilo slabih 40.000 dijakov, dodeljenih pa je bilo le 23.000. "Iz tega je razvidno, da je potreba dijakov po državnih štipendijah velika, kljub temu, da osnovna državna štipendija znaša le 36 evrov, kar pomeni, da je sicer izredno nizka, a za skoraj polovico dijakov nujno potrebna," poudarjajo v ŠOS.
Ministrstvo za delo je po javni obravnavi 14. aprila predstavilo zakonski predlog o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ker so ugotovili, da bi zelo malo štipendistov prišlo v prvi dohodkovni razred do 18 odstotkov povprečne neto plače v Sloveniji, so združili prva dva dohodkovna razreda ter tako oblikovali spremenjeno lestvico za državne štipendije, ki obsega pet razredov.
Višine osnovne štipendije po razredih bodo tako 190, 160, 130, 100 in 70 evrov. Vstopni cenzus za pridobitev državne štipendije pa so že zvišali s sedanjih 390 na 590 evrov na družinskega člana. Zakon uvaja tudi t. i. enotno vstopno točko.
