Preprodaja državnih zemljišč, gradnja avtocestnega križa, nakupi orožja in vojaške opreme, nakupi medicinske opreme in zdravil... Velikih svinjarij je bilo v preteklih dvajsetih letih veliko, za vpletene pa skoraj nobenih kazenskih posledic. Zdi se, da je vse od osamosvojitve naprej politična elita namerno "pozabljala" na kazenskopravno varstvo javnih financ. To naj bi se zdaj spremenilo.

Veliko oškodovanj, a malo krivcev

Pobudnik je predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes, ki že nekaj let opozarja, da pri svojem delu odkrijejo veliko tveganj oškodovanja javnih financ, kazenskopravno pa skoraj ni posledic. V zadnjih devetih letih naj bi računsko sodišče prijavilo 40 takšnih primerov, večina je bila zavrženih, nekateri tudi zato, ker jih po katalogu kaznivih dejanj ni možno preganjati.

Pred nekaj meseci je minister za pravosodje Aleš Zalar imenoval delovno skupino za pripravo novega specialnega kaznivega dejanja, s katerim bi po dopolnitvi kazenskega zakonika sankcionirali oškodovanje javnih financ. Po načrtu naj bi bil do pozne jeseni predlog pripravljen tako daleč, da bi lahko šel na glasovanje v državnem zboru. Delovno skupino vodi predavateljica kazenskega prava na mariborski pravni fakulteti dr. Liljana Selinšek. Osnutek novega člena 257a (objavljamo ga v okviru ob besedilu) se imenuje Oškodovanje javnih financ, pomeni pa precejšnjo spremembo pri pregonu kaznivih dejanj s tega področja, ki jih zdaj pokrivata predvsem 257. (Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic) in 258. (Nevestno delo v službi) člen kazenskega zakonika.

Po zatrjevanju pristojnih iz policije imajo s tema dvema kaznivima dejanjema velike težave. Pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja je treba storilcu dokazati t.i. obarvani naklep (dolus coloratus), kar pomeni poseben storilčev namen, ki je težil k ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo. To kaznivo dejanje tudi zahteva, da si je nekdo pridobil neko korist. Takšno dokazovanje je bilo večinoma neuspešno. Prav tako se je v praksi pokazala težava pri kaznivem dejanju nevestnega dela v službi (tega je denimo obtožen Karl Erjavec v aferi Patria) zaradi nizke zagrožene kazni in posledično kratkega zastaralnega roka. Da so torej spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika potrebne tudi na tem področju, se strinjajo vsi, s katerimi smo govorili med pripravo tega članka. Najbolj je tej ideji očitno predan dr. Šoltes, ki o njej govori s prav posebnim navdušenjem. V policiji pa pravijo, da spremembe močno podpirajo.

Predlagano besedilo člena novega kaznivega dejanja oškodovanja javnih financ bi precej "zagrenilo" življenje sprijenim ali malomarnim uradnim osebam in javnim uslužbencem, ki delajo z javnim denarjem. Besedilo člena, kot je predlagano zdaj, namreč ne zahteva dokazovanja t.i. obarvanega naklepa storilca niti ne zahteva, da je nekdo z oškodovanjem javnih financ pridobil kakšno korist. Tudi predvidene zagrožene kazni so visoke in dvojne - če je bila javnim financam povzročena večja premoženjska škoda (nad 5000 evrov), je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do petih let in denarna kazen, če pa je nastala velika škoda (nad 50.000 evrov) na javnih financah, je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let in denarna kazen.

To pa še ni vse. Če bo neka uradna oseba malomarna, jo bodo preganjali zaradi povzročitve škode iz malomarnosti, zagrožena pa je zaporna ali denarna kazen, ne pa oboje skupaj.

Še župane in direktorje javnih zavodov

Posebno poglavje, s katerim se je ukvarjala delovna skupina, je opredelitev oseb, ki bi odgovarjale po novem členu zaradi oškodovanja javnih financ. V 99. členu kazenskega zakonika so taksativno naštete funkcije, ki jih opravljajo uradne osebe. Tako mednje sodijo državni poslanci, občinski svetniki, sodniki, tožilci, pravobranilci... Po naših informacijah ni enotnega mnenja, ali med uradne osebe po kazenskem zakoniku sodijo tudi župani in direktorji javnih zavodov, zato naj bi kazenski zakonik spremenili tudi v tem členu in med uradnimi osebami izrecno našteli še župane in direktorje javnih zavodov. Poleg tega bo najverjetneje prišlo tudi do predloga za dvig zagrožene kazni pri kaznivem dejanju nevestnega dela v službi. Trenutno je zagrožena zgolj denarna kazen ali zapor do enega leta, čeprav so oškodovanja javnih financ lahko izjemno velika.

O predlogu novega kaznivega dejanja oškodovanja javnih financ je po dostopnih informacijah že razpravljal svet za kaznovalno pravo, kjer naj bi predlog dobil podporo. Če bo predlog novega kaznivega dejanja do jeseni šel tudi čez medresorsko usklajevanje in dobil podporo še na vladi, ga bodo dobili na mize poslanci državnega zbora. Tam bo dopolnitev kazenskega zakonika postala eminentno politično vprašanje. Za zdaj ni znano, da bi katera politična stranka nasprotovala specialnemu kazenskopravnemu varstvu javnih financ.

Precej je primerov (pred)kazenskih postopkov, ko bi najverjetneje prišlo do obsodb uradnih oseb in javnih uslužbencev, če bi tak člen v zadnjih dvajsetih letih obstajal. Poglejmo recimo primer nekdanjega tržiškega župana in poslanca Pavleta Ruparja, ki se je v kazenskem postopku (stroške zasebnih tožb je plačal iz občinskega proračuna) rešil šele na vrhovnem sodišču s sklicevanjem na pravno zmoto. Če bi že takrat imeli normirano kaznivo dejanje oškodovanja javnih financ, se Ruparju najverjetneje ne bi uspelo izvleči.