Zbodla jih je predvsem ukinitev brezplačnega obroka v šolah, saj želijo še naprej imeti zastonj malico. Z napovedano prerazporeditvijo sredstev bi namreč država nekaj denarja primaknila tudi šolarjem in jim zagotovila cenejšo malico, dijaki pa bi si morali del svojega obroka plačati sami, česar jim doslej ni bilo treba. Spremo je prepričan, da bi z racionalizacijo, ki vključuje boljše evidentiranje obrokov, obvezno predhodno najavo na malico ter komisijo, ki bi spremljala izvajanje prehrane, prihranili del sredstev in tako bi lahko dijaki ohranili zastonj malico.
Moti jih tudi ukinitev državnih štipendij za vse mladoletne dijake. Ti bi bili odslej upravičeni le še do otroškega dodatka, ki pa po mnenju DOS ne more nadomestiti štipendije, saj je ta "pomoč družini, in ne pomoč pri razvoju samostojnosti dijaka," je prepričan Spremo. Število prejemnikov državne štipendije se bo tako zmanjšalo s sedanjih 23.000 na 18.000 dijakov.
Po drugi strani pa bodo polnoletni dijaki upravičeni le do državne štipendije, ne pa več do otroškega dodatka. Zanimivo pa je, da je lani za državno štipendijo zaprosilo 40.000 dijakov, pridobilo pa jo je le 23.000, a po drugi strani je zaradi sistemske napake na tem računu ostalo nerazdeljenih kar 15 milijonov evrov ali 6000 štipendij. V povezavi s tem opozarjajo še na drage medkrajevne avtobusne povezave, ki jih morajo v veliki meri sami plačati tisti dijaki, ki se šolajo zunaj kraja bivanja. Za mesečno vozovnico za relacijo Ljubljana-Vrhnika plačujejo kar 82 evrov, sedanje subvencije pa znašajo sedem do 70 odstotkov. "Trenutno kar 82 odstotkov dijakov, ki prejema državne štipendije, dobi tudi dodatek za prevoz, torej 17.600 dijakov. A ta dodatek bodo izgubili, če bodo kot mladoletni izgubili štipendijo," je povedal Spremo.
Dijaki se pridružujejo študentom pri njihovem boju proti zakonu o malem delu in, kot je povedal Spremo, se jim bodo pridružili tudi na ulici.
