Cene bencina se vzpenjajo v nebo, avtomobil pa postaja vedno bolj nepogrešljiv pripomoček. Tudi če bi človek hotel preživeti brez lastnega prevoznega sredstva, je to danes skoraj nemogoče. Avtobusne zveze so že med sosednjimi kraji namreč zelo redke. Nakupovanje špecerije brez avtomobila v času, ko v mestnih središčih ni več trgovin, najbližji supermega nakupovalni center pa je oddaljen več kilometrov, je postala večurna pustolovščina. Za vsako malenkost je, tudi če si tega ne bi želeli, treba sesti v avto. Gorivo je postalo ena največjih postavk v povprečnem družinskem proračunu. Proizvajalci avtomobilov v svojih promocijskih materialih sicer obljubljajo smešno nizko porabo goriva, vendar pa v praksi stvari žal niso tako prijetne.
Naložba se izplača v letu ali dveh
Plinski pogon je ena od možnosti, ki dokazano pozitivno vpliva na denarnico. Jurij Koprivnikar, direktor podjetja Plineks, pravi, da lahko porabo bencina in plina v enakem avtomobilu primerjamo v razmerju ena proti ena. Avto, ki bi porabil za 100 kilometrov denimo 7 litrov bencina, bo potreboval za isto pot tudi približno toliko plina. Razlika v praksi naj bi bila največ štiriodstotna. Cene se spreminjajo iz dneva v dan, vendar lahko trenutno govorimo o približnem razmerju 1,20 evra za bencin in 0,65 evra za plin. Seveda pa je treba upoštevati ceno avtoplinskega sistema in njegovo vgradnjo. Najdejo se ponudniki, ki oboje ponujajo že za 800 evrov, vendar je po mnenju strokovnjakov ta cena odločno prenizka. Za ta denar je mogoče za vožnjo na plin predelati kvečjemu motorje avtomobilov starejših letnikov, ki so tehnično manj zapleteni. Gregor Zdovc, direktor podjetja IQ Sistemi, ki se že več let ukvarja s predelavami, je o tem povedal: "Poraba plina in bencina ne more biti enaka, če je vozilo pravilno nastavljeno. Plin ima namreč za 34 odstotkov nižjo kalorično vrednost. Tako se poraba plina giblje od 5 do 25 odstotkov nad porabo bencina. Je pa v precejšnji meri odvisna tudi od kakovosti in mešanice plina (propan-butan). Cene za predelavo se gibljejo od 1850 evrov za štiricilindrske (valjne) motorje, kamor sodita med Slovenci najbolj priljubljeni vozili golf in clio, do 2400 evrov za bolj prestižna vozila, kot je porsche cayenne. Gre za cene sistemov proizvajalca Prins, sistemi nekaterih drugih izdelovalcev pa so lahko tudi cenejši. Dodatno bo treba seči v žep tudi za posebne izvedbe, ki omogočajo mazanje ventilov.
Cene se med modeli razlikujejo še zaradi dodatne vgradnje sistema valve care, kjer je to potrebno. Trenutno pa ima naše podjetje v sodelovanju s Petrolom akcijo, v okviru katere nudimo posebne ugodnosti." O tem, kar morebitne kupce plinskih sistemov najbolj zanima, je Zdovc pojasnil: "Investicija se povrne po 30.000 do 50.000 prevoženih kilometrih. Le redko prej ali pozneje. Vsako vozilo pa je možno, če stranka s tem ni zadovoljna, povrniti v prvotno stanje. Plinske naprave je mogoče prenašati tudi iz vozila v vozilo, tako v primeru menjave prevoznega sredstva ni potreben nakup novega plinskega sistema. Stroški za demontažo in montažo skupaj znašajo od 400 do700 evrov."
Slovenija na tem področju zaostaja za Evropo
Na vprašanje o tem, zakaj se slovenski lastniki avtomobilov ob vseh teh podatkih ne odločajo za predelavo na plin množičneje, je Zdovc odgovoril: "Glavni razlog je nepoznavanje. Ob tem bi bilo treba morda poleg povsem nezainteresiranih državnih organov, ki bi jih te zadeve že po službeni dolžnosti morale zanimati, okrcati tudi novinarje, ki se jim ta tema žal ne zdi dovolj pomembna. Ljudi je prav tako strah pred morebitno eksplozijo, vendar je ob strokovni montaži ta skrb popolnoma in dokazano nepotrebna. Eden od razlogov za manjše zanimanje je navsezadnje tudi še vedno premajhno število polnilnih mest, ki pa jih je v resnici vedno več.
Seznam črpalk, na katerih je mogoče avtomobil oskrbeti s plinom, je brez težav mogoče najti na več spletnih straneh." Za konec je Zdovc dodal: "Precejšnjo odgovornost za to, da v Sloveniji pogon avtomobilov na plin ni tako razširjen kot v drugih razvitih deželah, pa ima tudi naša oblast, ki prehoda z bencina na plin z ničemer ne spodbuja. Raje plačuje odškodnine Evropski skupnosti zaradi onesnaževanja."
Plin je okolju nesporno manj škodljiv
Po informacijah, ki so na razpolago, je plinski pogon dejansko okolju manj škodljiv kot običajen bencinski ali dizelski. Študije kažejo, da se količina dušikovega dioksida v izpuhu zmanjša kar za 34 odstotkov, ogljikovega monoksida za 15 odstotkov, zelo strupenega ogljikovega monoksida pa kar za polovico. Ob tem je treba poudariti, da izločanja nekaterih drugih okolju zelo škodljivih snovi, kot so ogljikovodiki, žveplov dioksid in nekateri drugi toksini, ki so pri običajnem pogonu na bencin stalnica, pri pogonu na plin skorajda ni.
Predelava motorja na pogon z utekočinjenim plinom pozitivno vpliva tudi na življenjsko dobo motorja. Boljša učinkovitost se pozna predvsem pri hladnem zagonu. Avtoplin ima oktansko vrednost večjo od 100 v primerjavi z navadnim bencinom, katerega oktanska vrednost je 95. Zaradi tega navor motorja po predelavi ostane na enaki stopnji ali celo naraste. Pri normalni vožnji s plinskim pogonom se moč motorja teoretično sicer lahko zmanjša za dva odstotka, vendar običajen voznik v praksi tega sploh ne bo zaznal.
Plinski rezervoar je prilagojen vsakemu vozilu posebej. Običajno je vgrajen v prtljažniku. Najsodobnejše izvedbe so izdelane tako, da so za uporabnika povsem nemoteče in ne zasedajo dragocenega prtljažnega prostora. Tudi točilna mesta za plinsko gorivo je mogoče vgraditi povsem neopazno, tako da ne kazijo videza vozila, denimo poleg originalnega za bencin ali celo pod registrsko tablico.
Številne potencialne uporabnike plina skrbi varnost. Rezervoar za plin je načeloma močnejši od serijsko vgrajenega bencinskega, saj je izdelan iz jekla in dodatno ojačan. Cel sistem je dodatno zavarovan s prekinitvenimi ventili, ki v primeru napake v trenutku zaprejo rezervoar in pretok plina. Seveda pa je ob vsaki predelavi po predpisih nujno opraviti homologacijo, s katero pa ne bi smelo biti niti najmanjših težav, če vam bo avto predelal resen in uveljavljen izvajalec.
