Med gledalci (bila sta tudi vsaj dva krvoločneža, ki sta nasilno želela odstraniti predstavnika sedme sile, ker naj bi imela zastrt pogled v ring) je bil predsednik vlade Borut Pahor. Ko je prikorakal v dvorano, obkrožen z varnostniki, je bila v dvorani Tivoli še tišina. Iz zvočnikov je odmevala zgolj nežna glasba. Trenutek kasneje so prišli kurenti, ki so poželi gromek aplavz. Odobravanja so bile deležne še atraktivno oblečene hostese in malo pred 22. uro se je osrednji del večera lahko začel. Martinez je v ring prišel ob poplesavanju in vpitju vročekrvnih članov svojega tabora. Za njim je prikorakal Zavec, ki si je tokrat izbral pesem skupine Black Eyed Peas, ki jo je ob težavah z ozvočenjem skupaj z mlado pevko zapel Samuel Lucas. Sledila je himna v izvedbi Omarja Naberja in lahko se je začelo zares.
Da bo šampion iz Haloz gospodar zmajevega gnezda, je bilo moč sklepati že po uvodni rundi. Prevzel je nadzor nad borbo in stopnjeval svoje napade. Potem ko se je v drugi rundi na Martinezevemu obrazu pojavila prva kapljica krvi in je v tretji Zavec tekmecu prizadejal nekaj zelo neprijetnih udarcev, bi se dalo sklepati, da se bo dvoboj lahko končal predčasno. A žilavi Argentinec se ni vdal. V četrti rundi je vrnil nekaj silovitih udarcev, Zavec pa je še vedno zanesljivo vodil po točkah. Najboljši slovenski boksar je v nadaljevanju večino časa prevladoval. Ko je deset sekund pred koncem osme runde Martineza spravil na tla, se je zdelo, da ni več vprašanje, kdo bo zmagal, ampak na kakšen način bo Zavec obranil naslov. To mu je uspelo s tehničnim nokavtom v zadnji, 12. rundi in Tivoli je lahko začel slaviti šampiona. »Počutim se svetovno! Malo mi je zastala leva roka, ampak sem čakal na svojo priložnost, kot sem načrtoval, ter jo v 12. rundi tudi dočakal,« je nekaj minut po zmagi dejal Dejan Zavec.
Sicer je imel tudi Martinez podporo navijačev, čeprav ta ni bila tako številčna kot Zavčeva. Ob ringu je sedelo deset članov sindikata tovornjakarjev, ki podpira Argentinca. Še več navijačev je imel doma, kjer pa televizijskega prenosa ni bilo. »Naše televizijske postaje so skopušne. Niso želeli plačati 50.000 dolarjev za televizijski prenos (poleg televizije Slovenije je dvoboj prenašal tudi nemški DSF op. a.),« je dejal Martinezov menedžer Santos Nicolini in pojasnil, da bo njegov varovanec Pepi za dvoboj v Ljubljani dobil 20.000 dolarjev. Zavec naj bi dobil vsaj dvakrat več. Čeprav televizijskega prenosa ni bilo, je zgodaj zjutraj po argentinskem času vsaj 2000 članov sindikata (vseh članov je okoli 250.000) El Camioneros prek spleta gledalo dvoboj, za kar so odšteli po pet dolarjev.
V uvodu pred osrednjim dogodkom večera so gledalci lahko spremljali pet dvobojev, tudi v obračunu dveh predstavnic nežnejšega spola, a prav dolgo niso mogli uživati v borbah, kajti štiri so se končale že po dveh rundah, ena pa po štirih. Nastopil je tudi v Nemčiji rojeni Slovenec Denis Simčič, ki je v drugi minuti druge runde premagal Nemca Marka Angermanna.
