Kavčič je v izjavi za javnost po seji izpostavil, da je omenjene ustavne spremembe komisija za državno ureditev zaradi določenih pomislekov sicer ocenila negativno, vendar pa so svetniki nazadnje ocenili, da kljub temu spremembe velja podpreti.

Spremembe po njegovih besedah vodijo predvsem v boljše možnosti za delo ustavnega sodišča. V razpravi je bilo opozorjeno, naj bo ustavno sodišče toliko prosto pripada zadev, da "bo lahko kvalitetno uresničevalo svojo vlogo tudi sistemskega akterja na področju funkcioniranja slovenske sodne veje oblasti", je povedal Kavčič.

Veliko pozornosti je bilo v razpravi namenjene bistvu teh ustavnih sprememb - diskrecijski pravici. Kot je pojasnil predsednik DS, gre za pravico ustavnega sodišča, da skladno s kriteriji, ki bodo podrobno urejeni v zakonu o ustavnem sodišču, samo odloča o pripadu posameznih zadev. Tako se bo ustavno sodišče osredotočalo na tiste zadeve, ki so bistvene za funkcioniranje slovenskega pravnega sistema in sodne veje oblasti, je povedal.

Državni svetniki so sprejeli tudi zakonodajno iniciativo s področja s področja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Kavčič je spomnil, da je državni svet pred meseci na ta zakon izglasoval veto, ki je bil nato preglasovan v DZ. Osnovni predlog gre tokrat v smeri vračanja zakona na izhodiščno stanje pred spremembami, vendar pa je bilo z dopolnili sprejeto tudi nekaj pomembnih sprememb, je povedal. Med njimi je omenil, da se v veljavi pušča tisti člen zakona, ki govori o vračanju nezazidanih stavbnih zemljišč iz sklada na občine.

Pomembna točka današnje razprave je bila tudi predlog sprememb zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU, še več pozornosti in časa so svetniki namenili predlogu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Svetniki so predlog podprli, ob tem pa podali še vrsto predlogov, za katere Kavčič upa, da jih bo zakonodajalec upošteval. Gre sicer za zakon, ki med drugim na novo opredeljuje delovanje komisije za preprečevanje korupcije, ji dodaja nekatere pristojnosti, število njenih funkcionarjev pa zmanjšuje s petih na tri.

Državni svet je danes razpravljal tudi o deklaraciji o Zahodnem Balkanu in posebno pozornost namenil razpravi o t. i. parlamentarni diplomaciji. V njenem okviru po besedah Kavčiča državni svet že v svojih dosedanjih delovanjih opravlja pomembno vlogo, tudi kot član združenja evropskih senatov.