"Pred očmi smo imeli situacijo v zahodnih demokracijah, zlasti v Italiji. Tam so bile menjave vlade neprestano na dnevnem redu. Z mehanizmom konstruktivne nezaupnice smo želeli zagotoviti trajnost in stabilnost izvršne veje oblasti. Vladi smo želeli dati možnost, da program izpelje," se spominja Lojze Ude.

"Želeli smo se izogniti situaciji, ko bi imeli v enem mandatu tri vlade," dodaja Tone Jerovšek.

V širši kontekst vprašanje stabilnosti postavlja Franc Grad: "Povojna Evropa je problem politične nestabilnosti reševala na dva različna načina: francoski ustavnopravni model je okrepil vlogo šefa države, nemški model pa je okrepil vlogo kanclerja." "Naša predpostavka je bila, da bodo v parlament res izvoljeni najboljši od najboljših," se naivnega navdušenja avtorjev ustave spominja Tine Hribar in dodaja, da so s poudarjeno stabilnostjo vlade želeli preprečiti vpliv struktur, ki jih danes imenujemo neformalna omrežja in ki bi si morda za cilj zadala rušenje vlade.

Med pisanjem podvinske ustave je bila Slovenija še del SFRJ, plebiscit še ni bil razpisan. "Kljub temu je bil sistem naravnan na prihodnost. Nismo izhajali iz tedanje situacije," se spominja Lojze Ude. Franc Grad pa vendarle opozarja na primesi aktualističnega političnega taktiziranja. "Do izraza je prišel strah pred prevelikim vplivom tedanjega predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana. To je razlog, da je z ustavo predvideni vpliv predsednika republike manjši kot v sicer primerljivem nemškem modelu."

Bi veljalo spremeniti ustavne člene, ki vladi zagotavljajo robustno stabilnost? "Večkrat sem že citiral misel, da se je treba morebitnega spreminjanja ustave lotiti s tresočo se roko. Poenostavljene menjave vlade lahko vodijo v relativizacijo političnega življenja," pravi Lojze Ude. Tone Jerovšek je spremembi bolj naklonjen: "Situacija, ko sprememba vlade praktično ni možna, je škodljiva," ugotavlja in dodaja, da takšnega stališča ne zastopa zaradi nezadovoljstva s sedanjo vladajočo koalicijo, pač pa je spremembi naklonjen ne glede na koalicijo. "Seveda pa bi ravnali napak, če bi šli v drugo skrajnost in če bi zelo poenostavili sistem menjave vlade," dodaja Jerovšek.

Franc Grad pa se zavzema za poudarjeno institucionalno stabilnost, kljub temu pa meni: "Smiselno bi bilo, če bi ob morebitnih spremembah ustave predsedniku republike vendarle dali nekoliko več manevrskega prostora."