"Postopek razrešitve je urejen na tako dvoumen način, da so možne tri različne razlage, vse tri so si enakovredne, vendar so posledice bistveno različne. To je situacija, ko imamo protiustavno stanje," meni Zalar. Po njegovem bi bilo skrajno neprimerno, če bi se vlada odločila za en postopek, v kasnejši sodni presoji pa bi se izkazalo, da bi moral biti uporabljen drug postopek.

Sprva je kazalo, da je postopek razrešitve generalne državne tožilke jasen: na predlog ministra za pravosodje vlada razrešitev predlaga državnemu zboru. Vendar pa nekateri pravniki opozarjajo, da zadeva ni tako enostavna. Pri vprašanju, kako izpeljati razrešitev generalnega državnega tožilca, po besedah Zalarja ni jasno, v kolikšni meri v tem postopku sodelujeta državnotožilski svet in kolegij vrhovnih državnih tožilcev, kdaj in v kateri fazi sodelujeta ter ali sploh sodelujeta v postopku razrešitve. O tem imajo služba vlade za zakonodajo, ministrstvo za pravosodje in ugledni pravni strokovnjaki različno mnenje. "Smiselno bi bilo, da ustavno sodišče presodi, katera od razlag je skladna z ustavo, šele potem se lahko nadaljuje postopek razrešitve," je še pojasnil minister. Ustavnemu sodišču nameravajo tudi predlagati, naj zadevo obravnava absolutno prednostno.

Po besedah Zalarja se je problem razrešitve generalnega državnega tožilca pojavil že pred enajstimi leti. Tedaj je vlada želela razrešiti generalnega državnega tožilca (šlo je za Zdenko Cerar, op. p), a je ugotovila, da ga ne more, ker bi uporabila zakon v neskladju z ustavo.

To razmišljanje pa je nekatere v koaliciji presenetilo. Kot je mogoče slišati, si je Zalar izbral precej nenavaden način reševanja sebe in tudi premierja Boruta Pahorja. Menijo namreč, da bi moral v primeru, da stoji za navedbami o nezakonitem delu Brezigarjeve, predlagati njeno razrešitev. Če bi generalna državna tožilka menila, da postopek njene razrešitve ni bil pravilno izpeljan, pa ima na voljo pravne poti.

Še zlasti kritični do Zalarjeve poteze so v stranki Zares. Kot nam je dejala vodja njihove poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem, se bodo posledice te neodločitve, ki je izpeljana v smislu volk sit in koza cela - kar pomeni, da bosta tako Zalar kot Brezigarjeva ostala - kazale predvsem na primeru Patria. Zelo se namreč povečujejo možnosti, da Patria postane in ostane najbolj transparenten posel stoletja, kot se rada sklicujeta Janez Janša in Karl Erjavec.