"Želel bi, da se Hrvaška opraviči za zločine v NDH med 2. svetovno vojno, tako kot so to pred vstopom v EU storile Bolgarija, Slovaška, Avstrija, Madžarska,“ je sarkastično dejal hrvaški zgodovinar Tvrtko Jakovina, ko je v Jutarnjem listu komentiral zahtevo nekdanjega veleposlanika v Jugoslaviji.
Jakovina na to še komentira: "Omenjenim državam ni nihče postavljal zahteve po opravičilu za dejanja, ki so jih njihovi državljani počeli v imenu nacističnega gibanja v tej vojni. Poleg tega je bilo partizansko gibanje, v kateri so imeli Hrvatje vidno vlogo, veliko močnejše kot v teh državah.“
Hrvaški zgodovinar, partizan in Jud Slavko Goldstein je za Jutarnji list dejal, da so se najvišji državni akterji že opravičili za storjene zločine in da ne vidi razloga, da bi to ponovno počeli. "Težava je v tem, da ta opravičila niso dovolj prodrle v hrvaško javnost in niso dovolj poznana,“ pravi Goldstein.
Poslanec hrvaške opozicijske SDP in predsednik saborskega odbora za vojne veterane Ante Kotromanović pa je odgovoril: "Osebno ne vidim razloga za opravičilo. Kot poveljnik v Domovinski vojni nisem naredil nič slabega, prav tako ne moji vojaki.“
Sicer predsednik hrvaške stranke SDSS Milorad Pupovac meni, da je prav soočanje z bližnjo in daljno preteklostjo še vedno aktualno vprašanje, ki otežuje odnose med državami v regiji. "Zaenkrat je štela le strategija izogibanja strahotam 2. svetovne vojne in Domovinske vojne. Hrvaška bi morala izvajati aktivno politiko soočanja s preteklostjo, ne zaradi Evrope, temveč zaradi same sebe,“ je za Jutarnji list povedal Pupovac.
