"Hrvaška bi morala v celoti in javno priznati svojo vlogo zvestega zaveznika nacistov v 2. svetovni vojni in sodelovanje v genocidu proti srbskem, židovskem in romskem prebivalstvu na svojem teritoriju,“ je zapisal nekdanji veleposlanik Kanade v Jugoslaviji James Bisset v svojem članku v bostonskem dnevnem časopisu Christian Science Monitor.

Bisset, ki je sicer strokovnjak za razmere na Balkanu, je članek napisal po odločitvi srbskega parlamenta, da se opraviči za pokol v Srebrenici leta 1995. Premier Republike srbske Milorad Dodik je že izrazil strinjanje z Bissetom, ki piše: "Hrvaška se približuje vstopu v EU. Njeno pridružitev so spodbujale tradicionalna zaveznica Nemčija in ZDA, ki hrabrijo EU, naj sprejme medse ves Balkan, pa tudi Turčijo.“

Ob tem dodaja, da mora Hrvaška poleg zahtevanih pogojev izpolniti tudi nekatere moralne zahteve, ki so tu, kot piše Bisset, "za njeno dobro“.

"Tu se ne štejejo nejasna in nejevoljna zanikanja obtožb, kar je država počela v zadnjih letih. Hrvaška mora sprejeti svojo genocidno vlogo na enak način, kot se je Nemčija soočila s svojo,“ piše nekdanji kanadski veleposlanik.

Ta je v svojem članku omenil tudi opravičilo Srbije za vojni zločin v Srebrenici, vendar Jutarnji list poroča, da se je ob tem "vešče izogibal besedi 'genocid' in je zmanjšal število žrtev na sedem tisoč.“

"Sedaj je čas, da Hrvaška naredi enako. In to je šele začetek. Opravičilo se lahko prične z 2. svetovno vojno, vendar se morajo Hrvatje opravičiti tudi za svoje zločine v vojnah v 90. letih,“ piše Bisset in ob tem obširno opisuje zločine ustašev med 2. svetovno vojno, saj naj bi NDH usmrtila med 300 in 700 tisoč žrtev.

Bissett verjame, da se težava pojavi v tem, da državljani Titove Jugoslavije in Hrvaške ne čutijo moralne obveze za priznanje svojih zločinov. Kot korake v pravo smer je navedel opravičilo hrvaškega predsednika Mesića Židom, ki ga je izrekel leta 2001 v izraelskem parlamentu in obojestransko opravičilo s predsednikom Srbije leta 2003.

Bisset je bil leta 1990 imenovan za veleposlanika Kanade v Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. Leta 1992 so ga pozvali k odstopu, ker je za vojne na tem področju okrivil zahodno diplomacijo. Jutarnji list še piše, da je Bissettova prosrbska usmerjenost zelo dobro znana, saj je poleg nasprotovanju bombardiranja Beograda leta 1999 sodeloval tudi kot priča obrambe na sojenju Slobodanu Miloševiću v Haagu, ob tem pa redno pisal eseje proti neodvisnosti Kosova.