Kot smo že poročali, je pri operaciji bolnika prišlo do poškodb črevesja. Po naših neuradnih informacijah bi bila v konkretnem primeru po mnenju nadzora verjetno primernejša klasična metoda operacije namesto laparoskopske, ki jo je pri umrlem bolniku uporabil kirurg. Bolnik je na koncu umrl zaradi zelo hude infekcije oziroma sepse.
Kirurg mora začasno zapustiti operacijsko dvorano
Na ministrstvu za zdravje so bolnišnici že naložili več ukrepov. Kirurg, ki je bolnika operiral, bo moral začasno zapustiti operacijsko dvorano in opravljati le lažje, verjetno ambulantno delo. "Ko se ti zgodi nekaj takega, si potencialno lahko zamišljen tudi pri nekem drugem zahtevnem primeru. To ni koristno za zdravnika, še manj pa za bolnika, ki bi bil izpostavljen takemu zdravniku," je takšno odločitev pojasnil generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar. Bolnišnici so naložili tudi, da preveri smernice ukrepanja v tovrstnih primerih in oceni, ali so jih v primeru umrlega bolnika upoštevali. Za spremljanje bolnika po operaciji je na primer zadolžen celoten tim, ne le posamezen zdravnik, je spomnil. V nadaljevanju se bo verjetno postavilo vprašanje, ali je bolnišnica sploh imela ustrezno izdelane smernice, kar se tiče pooperativnega spremljanja bolnikov.
Zdravniško zbornico Slovenije je ministrstvo za zdravje zaprosilo, naj opravi še zunanji strokovni nadzor tega primera. Remškar pričakuje, da bodo zunanji nadzor opravili internist in dva abdominalna kirurga. "Prijavo obravnava pristojni odbor zbornice, ki bo vse postopke izpeljal kar se da hitro in z veliko zavezo strokovnosti. Na nas so se že obrnili tudi svojci pokojnega bolnika. Če bo treba, bo zadevo obravnavalo tudi razsodišče zbornice," je povedala predsednica zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan.
Intervenirati je moral Miklavčič
Na začetku so se po naših informacijah nadzora v celjski bolnišnici lotili nekoliko "po domače" oziroma ne na formalen način, ki je običajen v takšnih primerih. S tem naj bi bila povezana tudi prvotna ugotovitev bolnišnice, da strokovne napake ni bilo ne pri operaciji ne pri spremljanju bolnika po njej in ukrepanju ob sepsi. Zatem se je v interni nadzor vključil še zunanji strokovnjak, Alojz Pleskovič iz UKC Ljubljana. Da so vključili zunanjega strokovnjaka, so nam v bolnišnici v tistem času sicer potrdili, zamolčali pa so, da je to od njih zahtevalo ministrstvo za zdravje.
"To je bila moja osebna intervencija. Na našo zahtevo je bil interni nadzor ponovljen, tako da so bili v komisijo vključeni zunanji strokovnjaki. Da se je to zgodilo, sem interveniral dvakrat. Vesel sem, da so bili ob nadzoru enotnega mnenja tako zdravniki celjske bolnišnice kot tudi zdravniki izven nje, ki so bili v komisiji internega nadzora," je včeraj povedal minister za zdravje Borut Miklavčič. Bolnišnica je na drugi strani, kot je spomnil Janez Remškar, povsem ustrezno in pravočasno o dogodku obvestila ministrstvo za zdravje. Z njenim ravnanjem v tem primeru na ministrstvu niso povsem zadovoljni (pozno je bilo na primer komuniciranje bolnišnice s svojci), a ga vseeno ocenjujejo kot preskok na boljše v primerjavi s prejšnjimi takšnimi dogodki.
V celjski bolnišnici so zatrdili, da v celoti upoštevajo navodila ministrstva za zdravje, niso pa želeli odgovarjati na naša vprašanja o postopku internega nadzora in Miklavčičevi intervenciji. Ker postopki v tem primeru še niso končani, ga do nadaljnjega ne komentirajo, so povedali v tamkajšnji službi za odnose z javnostjo. Kot smo že poročali, je petintridesetletnik na začetku marca umrl po operaciji zaradi zapore črevesja, ki so jo povzročile stare zarastline.
