Z rastjo otroka se razvijajo tudi bolj zapletene veščine. Vidna funkcija se pri otroku izoblikuje v prvih dveh letih življenja, ko dozorevata možganskocelična struktura in predel rumene pege na mrežnici. Pri treh letih starosti otrok že vidi ostro sliko, pri petih do šestih letih pa se dopolni funkcionalno stanje vida. Izkušnje kažejo, da otroci vzamejo vid za nekaj samoumevnega. Ker drugačnega ne poznajo, menijo, da je to, kar vidijo, normalno. Tudi če opazijo težavo, običajno ne povedo staršem. Zato je pomembno, da starši čim hitreje ugotovijo, kakšen je otrokov vid, in se v primeru težav posvetujejo s strokovnjakom, ki natančno diagnosticira težavo.
S prvim pregledom ne gre odlašati
Motnje vida in očesne bolezni se pogosto razvijajo že pri otrocih. Ker ne gre za bolezni, katerih znaki so vidni na zunaj, je treba otroku prisluhniti ob morebitni omembi, da ne vidi dobro. Z otrokom moramo nemudoma k okulistu, če ta toži, da ne vidi nečesa, kar se pojavlja na bližnji razdalji, oziroma da vidi megleno. Enako ukrepamo tudi, če sami opazimo, da otrok ne zazna bližnjih predmetov. Posumimo lahko na daljnovidnost ali kratkovidnost, če otrok ne vidi oddaljenih predmetov. Tudi škiljenje se lahko pojavi kmalu po rojstvu. Kot priporoča dr. Vesna Morela, dr. med., spec. oftalmologije, ustanoviteljica Centra za očesno reflektivno kirurgijo Morela okulisti, je treba otroka, ki škili, takoj odpeljati k okulistu, in to ne glede na to, ali je otrok star mesec dni ali pet let. »Ko otrok začne škiliti, je z njim nekaj narobe in zato ga mora pogledati okulist. Nikoli se namreč ne ve, kje je razlog. Lahko se najde kar koli, od kratkovidnosti do daljnovidnosti, otrok ima lahko očesno bolezen, toksoplazmo ali celo tumor. Vse se lahko najde,« opozarja na pomembnost obiska pri očesnem specialistu dr. Morelova. Nekateri starši odlašajo ali celo zavračajo pregled pri okulistu zaradi strahu pred možnimi stranskimi učinki kapljic za širjenje zenic, ki so skoraj nujno potrebne za določanje objektivne dioptrije. »Dejansko govorimo o velikih razlikah. Ko določamo dioptrijo brez kapljic, lahko dobimo rezultat dioptrije –1, s kapljicami je ta lahko celo +3 oziroma +2,« je pojasnila dr. Morelova. Stranskih učinkov pri kapljicah je zelo malo. Znak, da je otrok alergičen na kapljice, so lahko redeče oči, rdeče trepalnice in koža. Takrat je treba s kapljicami prenehati. »Da bi prišlo do srčnih zastojev pri zdravem otroku, v svoji praksi še nisem opazila,« je povedala sogovornica.
Pestra izbira modnih očal
Ko okulist postavi diagnozo, ki je vezana na nošenje očal, je naloga staršev in tudi okulista, da otroka pripravijo in prepričajo o tem, da mu bo redno nošenje očala koristilo. Vsekakor je začetek pri tistih otrocih, pri katerih je korekcija nizka, malo težji, ker potrebe otroka še niso tako zahtevne. Tedaj otroka spodbujamo na različne načine in ga poskušamo motivirati. Morda lahko poskusimo s pohvalami, da z očali deluje lepše, modno, morda bolj pametno in resno. Danes očala nosijo že dojenčki, zato je industrija na tem področju zelo močna, izbira očal pa pestra in trendovska. Se pa morajo, kot opozarja dr. Vesna Morela, pri izbiri očal potruditi tako otrok, starši kot optik.
Kontaktne leče že za predšolske otroke
Tudi pri predšolskih otrocih obstaja možnost uporabe kontaktnih leč. Okulist jih predpiše, če je to neizbežno za normalnejši razvoj vida. Običajno so to otroci, ki jim je bila odstranjena leča zaradi prirojene sive mrene, zaradi kakšne poškodbe ali če je zelo velika razlika v korekciji med enim in drugim očesom. »Lahko se zgodi, da ima eno oko visoko dioptrijo, drugo pa nič. V tem primeru staršem predlagamo kontaktno lečo, vendar se morajo s tem strinjati predvsem otroci. Operacije oziroma laserske odprave dioptrije pri tako majhnih otrocih še ne priporočamo,« je povedala dr. Morelova. Z uporabo leč je slika bolj naravna in za možgane bolj razumljiva. »Če se odločimo za uporabo kontaktnih leč, je najstnika treba poučiti o njihovi uporabi, predvsem pa o higieni. Zato priporočam uporabo dnevnih leč,« je dodala dr. Morelova. V osnovnih šolah je vse več kratkovidnosti. Kako moderen način življenja, npr. televizija in računalniki, vpliva na vid naših otrok, bomo videli šele čez 40, 50 let, saj imajo tudi ljudje, ki so danes stari 70 let in več ter niso odraščali ob televiziji, veliko očesnih bolezni.
