Leto zatem se je kitarist Dalibor Pavičić v intervjuju spominjal: "Ob izidu plošče The Strange je založba Dancing Bear zahtevala od nas zgodbo, saj je promocija zgrajena tako, da mora biti vedno neka senzacija. Mi nimamo posebne zgodbe. Ven se je vleklo naše prijateljstvo s Chrisom, kar je povsem irelevantno. Bolj pomembno je, ali si poslušal ploščo." Podoben napotek je dobrodošel tudi ob novem samostojnem albumu. Z njim ostaja skupina Bambi Molesters brez velike zgodbe, zato pa je z veliko godbo (še vedno) eden markantnejših inštrumentalnih rockovskih ansamblov na zemeljski krogli.
Že single uvodne naslovne skladbe As The Dark Wave Swells napoveduje aranžmajsko dodelan in zvočno izpiljen glasbeni fonogram, ki ni navadna rokenrol plošča, ampak atraktiven in filmičen album. Prečiščene aranžmaje dopolnjujejo pretanjena orkestracija, vrli pihalci in godalci, nepogrešljivi gost za orglami Chris Cacavas iz skupine Green On Red ter številni drugi zapeljivi zvoki. V osemintridesetih minutah se odvije mamljivo potovanje skozi glasbeni svet nerazdružljive četverice iz Siska, ki je zgodaj nakazala, da se ne bo zadovoljila s konvencionalnimi okviri surferske glasbe. Odložili so surfe in razprli jadro. Vetra jim dajejo domači citati in glasbene začimbe zapeljive americane, baročne psihedelije, morriconejevskega westerna, srboritega tex-mexa, dramatične glasbe za filme črnega vala, melanholičnih dalmatinskih napevov. Z občutkom stkana brezhibna glasba zajema zlato zapuščino surfa, rokenrola in popularne glasbe. Tako kot doslej so tudi s to ploščo segli še višje. Blasfemično povedano, presegli so svoje učitelje! Morda bi bil čas, da bi se simfonični orkester hrvaške RTV zgledoval po naših simfonikih in priredil v dvorani Lisinski skupen gala koncert z Bambi Molesters. Naj se sliši še tako bombastično in nepojmljivo, a natančno to si ta inštrumentalni kvartet zasluži. Nova plošča je mehkeje zaobljena od predhodnih, aranžmajsko še bolj zgoščena, polna domišljije in svobode. Nenapadalni naboj stopnjuje opojnost in užitek.
Bambi Molesters niso ne revolucionarji ne nostalgiki, ampak vedoželjno brskajo po globalni popkulturi in iz nje vlečejo navdih. Z medsebojnim križanjem njenih artefaktov, modernosti in arhaičnosti nadgrajujejo in osvežujejo tradicijo. V tem so si podobni z ruskimi elektrosurferji Messer Chups iz Sankt Peterburga, ki so s prepletom citatov iz B-filmske produkcije in grozljivk, sovjetskega popa in zahodne trash kulture stopili čez obzorje surferske glasbe. Vsaka zase nas na podoben način dregne, da na zahodu ni nič novega! O njuni prodornosti pričajo tako gostovanja po svetu kot licenčne izdaje na različnih celinah. Usoda je hotela, da bosta obe skupini nastopili maja v Ljubljani, v istem tednu in na istem odru mladinskega centra Menza pri koritu. Pomlad bo dolga!
