Direktor urada za nadzor nad prirejanjem iger na srečo Boris Kovačič pojasnjuje, da mora država, če podeljuje koncesije, hkrati preprečevati nelojalno konkurenco, kar ti ponudniki, ki ne plačujejo niti koncesij niti davka, tudi so. Urad, ki je po Kovačičevih besedah kadrovsko podhranjen, se bo lotil preverjanja spletnih strani, predvsem katere so delujoče, saj se naslovi zelo hitro spreminjajo. Razlog so že sprejeti ukrepi v nekaterih drugih državah, med drugim v naši zahodni sosedi Italiji. Ta je prva začela z zatemnjevanjem spletnih strani in tako po nekaterih analizah v prvi polovici lanskega leta onemogočila skoraj 900 milijonov poskusov dostopov do teh internetnih strani. Kot prva bo Italiji sledila Norveška. Kot primer preprečevanja nelegalnih spletnih iger je Kovačič navedel delovanje italijanske agencije za zaščito monopolov z dvema zaposlenima, ki od dve do pet ur dnevno na spletu iščeta igre na srečo, ponudniki pa so vedno bolj iznajdljivi in ob blokadi strani hitro spremenijo naslov in isto igro ponudijo drugje.
"Najboljši boj proti temu je legalizacija, a takšno odločitev mora sprejeti vsa Evropa, mi sami smo premajhni," pravi Kovačič. Za primerjavo je ponazoril ureditev v ZDA, kjer je 42 zveznih držav dovolilo spletno igralništvo, pri čemer se je pokazalo, da je trg spletnih iger na srečo velik 10 milijard dolarjev.
Spremembe zakona o igrah na srečo, ki so uradu podelile možnost, da od slovenskega internetnega ponudnika zahteva onemogočanje dostopa do spletnih strani, so v javnosti pred časom dvignile veliko prahu, saj so mnogi v tem videli cenzuro svetovnega spleta. Kovačič pojasnjuje, da je težava spleta v tem, da ne omogoča varstva potrošnikov, ni mogoče zahtevati polnoletnosti uporabnikov, nadzorovati njihove porabe, prav tako ni mogoče preprečevati pranja denarja.
