Ne morem dati roke v ogenj, da konferenca bo in da bo uspešna," je Pahor izjavil v začetku tedna v Solkanu. Predvčerajšnjim pa je organizacijo označil celo kot nemogočo misijo. "Do neke mere je to misija nemogoče, vendar mislim, da nam bo na koncu morda le uspelo," je povedal slovenski predsednik vlade.
Na Kosovu menijo, da srečanja ne bo
Kot je znano, se je ideja o konferenci o zahodnem Balkanu porodila sredi letošnjega januarja med srečanjem slovenskega premierja in hrvaške predsednice vlade v Kranjski Gori. Vse od takrat priprave na konferenco spremlja kup težav, predvsem v zvezi z udeležbo Srbije in Kosova. Srbski predsednik Boris Tadić je namreč na konferenci pripravljen sodelovati le, če bo Kosovo na njej predstavljeno v skladu z resolucijo ZN 1244 pod imenom Kosovo-Unmik in ne kot samostojna država. Kosovski premier Hashim Thaçi pa takšno možnost zavrača, saj meni, da lahko Kosovo nastopa le kot samostojna in neodvisna država.
Takšno jasno sporočilo je Pahor dobil tudi ob obisku Prištine, kjer se je mudil v začetku tega tedna. Po navedbah virov, ki so blizu kosovski vladi, je Kosovo pripravljeno prisostvovati konferenci le pod pogojem, da bo imela država enak status kot Srbija. Thaçi je ob tem ostro zavrnil možnost, da bi Kosovo na srečanju predstavljal Lamberto Zannieri, šef administracije Združenih narodov na Kosovu, saj je tovrsten način po mnenju uradne Prištine že preteklost, Kosovo pa bi storilo velikansko napako, če bi sprejelo ta pogoj srbskega predsednika Tadića. S tem bi namreč kosovski voditelji Srbiji poslali signal, da niti sami ne verjamejo v odločitev kosovskega parlamenta o razglasitvi neodvisnosti.
Kosovska vlada je poudarila, da je zanjo sprejemljiv tako imenovani model Gymnich, po katerem bi bili vsi sodelujoči na konferenci predstavljeni zgolj na neformalen način. Medtem pa tudi v kosovskih političnih krogih vedno bolj menijo, da do konference sploh ne bo prišlo. Srbski predsednik Tadić naj bi namreč šel predaleč pri svojem postavljanju pogojev glede udeležbe Srbije in sedaj ne more več pristati na model Gymnich, s katerim bi se dalo najlažje premostiti nastalo težavo, ki jo je bilo mogoče predvideti že na začetku.
S slovenskega ministrstva za zunanje zadeve so medtem sporočili, da so vabila za udeležbo na konferenci poslali vsem voditeljem držav v regiji. "Načelno so vsi pripravljeni sodelovati," pravijo na zunanjem ministrstvu, ob čemer dodajajo, da se modalitete udeležbe Srbije in Kosova še dogovarjajo. Da te navedbe držijo, kaže tudi odločitev slovenskega premierja, da v Zagreb in Beograd napoti svojega odposlanca, ki naj bi pomagal pri reševanju zapletov v zvezi s konferenco. Na vprašanje, zakaj odposlanec ni odpotoval tudi v Prištino, so z zunanjega ministrstva odgovorili le, da potekajo intenzivni stiki z vsemi povabljenci.
Neuspešna organizacijabi pomenila slovensko blamažo
Borut Pahor vseskozi poudarja, da bi uspešna organizacija konference okrepila mednarodni ugled in prestiž Slovenije. "Srečali se bodo voditelji držav, ki se med seboj ne priznavajo, ki ne priznavajo simbolov identitete in ki so eni proti drugih vlagali tožbe na mednarodnih sodiščih glede odprtih vprašanj. Nekatere sploh nimajo direktne komunikacije. Če nam bo uspelo povabiti vse voditelje skupaj, bo že to uspeh, kaj šele, če bi uspeli pripraviti deklaracijo, s katero bi se vsi strinjali," pravi Pahor.
Neuspešna organizacija konference bi po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko pomenila popoln polom slovenske zunanje politike. "Konferenca ima smisel le, če se je bodo udeležile vse države regije. V nasprotnem primeru bo šlo za nepredstavljiv zunanjepolitični fiasko slovenske države. Pahor je imel dobre namere, vendar se po mojem mnenju ni zavedal, do česa lahko pripeljejo nastale težave. Zdaj pa se vrti v začaranem krogu. Njegovo početje je bilo otročje, če konferenca propade bi bilo bolje, če je sploh ne bi skušal organizirati," meni Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani.
