Za sindikate so predlogi nesprejemljivi

Za sindikate so predlogi ministrstva za delo povsem nesprejemljivi. "Trditve ministrstva, da bi lažje odpuščanje omogočilo tudi hitrejše zaposlovanje, so zavajajoče, nestrokovne in celo smešne. Hitrejše zaposlovanje je možno zagotoviti le z jasno razvojno politiko, vlaganji v nova delovna mesta in večjo povezanostjo izobraževanja s potrebami na trgu dela," ocenjuje predsednik Pergama Dušan Rebolj.

Za Rebolja je najbolj sporno "drastično znižanje" odpravnin. "Pri posamezniku, ki prejema minimalno plačo, bi odpravnina za na primer 16 let delovne dobe znašala 2300 evrov, kar je približno 160 evrov za vsako leto dela. To je v primerjavi z visokimi plačami, nagradami in odpravninami menedžerjev popolnoma nesprejemljivo," pravi predsednik Pergama. Odpravnine, kot opozarja, niso socialni korektiv; po eni strani delodajalcem onemogočajo "nekritična odpuščanja", po drugi strani pa predstavljajo podlago za materialno varnost odpuščenega do nove zaposlitve.

Pergam zahteva ohranitev sedanje višine odpravnin, pri čemer bi se del stroška prenesel na državo. V ta namen predlagajo ustanovitev posebnega sklada, ki bi ga delno financirala država iz proračuna in socialnih transferjev, delno pa delodajalci. Celoten sistem odpravnin bi moral biti po njihovi oceni enoten in veljati za vse zaposlene, tudi za tiste na individualnih pogodbah. Manj problematično se jim zdi skrajšanje odpovednih rokov, pri čemer pa predlagajo dodatno zvišanje nadomestil za brezposelnost in podaljšanje časa prejemanja.

Rebolj zagotavlja, da so sindikati glede temeljnih izhodišč povsem poenoteni. "Če bi vlada sprejela neusklajene predloge, ne izključujemo referendumov in zaostrovanja sindikalnih dejavnosti," je dejal Rebolj. Glede napovedane temeljite prenove zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi bila po oceni ministrstva izvedena že jeseni, pa pravi: "Če se misli na izenačevanje pravic vseh zaposlenih, ne bomo nasprotovali, če pa namerava ministrstvo korenito poseči v pravice, ki izhajajo iz delovne dobe, v odmore, malice in podobno, pa sem prepričan, da bo Slovenija doživela drugo revolucijo," je zagrozil Rebolj.

Delodajalci so razočarani

Medtem ko sindikati zagotavljajo, da jim je predsednik vlade Borut Pahor obljubil, da delovna zakonodaja med krizo ne bo predmet razprav, pa delodajalci trdijo, da jim je obljubil precej več od tistega, kar je na mizi zdaj. "Pričakovanja so bila velika, zato smo bili razočarani, ko smo videli predlagane spremembe," dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Borut Meh.

Delodajalci predlagajo, da bi se odpovedni roki v vseh primerih odpovedi skrajšali enotno na 30 dni in da bi delavcu odpravnina pripadla le, če bi bil pri delodajalcu zaposlen več kot dve leti. Čeprav v ZDS priznavajo, da bo predlagano znižanje odpravnin "nekoliko olajšalo breme podjetjem", pa poudarjajo, da gre pri tem večinoma za delavce, ki izpolnjujejo določila zakona o delovnih razmerjih glede varstva starejših delavcev in da teh delavcev praviloma ni mogoče odpustiti iz poslovnih razlogov, dokler ne izpolnijo minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine.

Odpravnine nižje za 20 odstotkov?

Ministrstvo za delo, kot smo že poročali, predlaga 20-odstotno znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, po drugi strani pa zvišanje denarnih nadomestil. Odpovedni roki za zaposlene z najmanj 25 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu bi se skrajšali s 150 na 90 dni, za delavce z vsaj 15 let delovne dobe pa s 75 na 60 dni. Pri zaposlenih z najmanj pet let delovne dobe ostaja odpovedni rok 45 dni, pri tistih z manj kot pet let delovne dobe pa 30 dni.

Višina odpravnine bi za vse zaposlene znašala petino osnove (povprečna mesečna plača zaposlenega v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako leto dela pri zadnjem delodajalcu. Po sedanji ureditvi pripada delavcem, ki so bili zaposleni od pet do 15 let, četrtina osnove, tistim z več kot 15 let delovne dobe pa tretjina osnove. To v praksi pomeni, da se bodo odpravnine delavcem z več kot 30 let delovne dobe znižale z 10 na šest mesečnih plač, za tiste z najmanj 20 let delovne dobe s 7,3 na štiri plače in za delavce z vsaj 10 let delovne dobe iz 2,5 na dve plači.

Brezposelnim se bodo denarna nadomestila za prve tri mesece zvišala s 70 na 80 odstotkov povprečne mesečne plače posameznika v zadnjih 12 mesecih (doslej v osmih mesecih). Višina nadomestila v naslednjih mesecih, kot doslej za največ 24 mesecev, bi še naprej znašala šest odstotkov osnove. Po predlogu ministrstva se bo minimalno denarno nadomestilo povečalo na 273, maksimalno pa na 818 evrov neto. Do dviga minimalne plače je minimalno nadomestilo znašalo 212 in maksimalno 589 evrov neto.

Pogoj za pridobitev denarnega nadomestila za brezposelnost se bo z 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih skrajšal na devet mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih, s čimer bi bilo do nadomestil upravičeno večje število mladih. Pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost bodo po novem imeli tudi registrirani brezposelni, ki z delom zaslužijo do 200 evrov neto na mesec in zaposleni za krajši delovni čas.

In kako je drugod?

V Italiji so odpovedni roki bistveno krajši. To še zlasti velja za fizične delavce, kjer znašajo v prvih petih letih zaposlitve le šest dni, po desetih letih zaposlitve pa maksimalno 12 dni. Za uslužbence je odpovedni rok neprimerno daljši; v prvih petih letih traja od enega do dva meseca, po desetih letih pa dva do štiri mesece. Po drugi strani so odpravnine višje; ob prekinitvi delovnega razmerja pripada vsem zaposlenim ena mesečna plača za vsako leto zaposlitve.

Nadomestilo za nezaposlene znaša od 50 do 80 odstotkov plače, pri čemer so plače, ki so višje od 1917 evrov, omejene na nadomestilo v višini 1063 evrov. Obdobje trajanja nadomestila lahko traja od 13 tednov do enega leta.

V Avstriji je najkrajši odpovedni rok šest tednov, najdaljši, za zaposlene z več kot 25 let delovne dobe, pa kar pet mesecev. Višina odpravnine je odvisna od tega, kdaj je bilo sklenjeno delovno razmerje. Tistim, ki so ga sklenili še pred letom 2003, mora delodajalec plačati od dve do dvanajst mesečnih plač.

Po letu 2003 je začel veljati nov zakon, po katerem mora vsak delodajalec po dveh mesecih delovnega razmerja v poseben sklad vplačevati 1,53 odstotka bruto osebnega dohodka zaposlenega, vključno s 13. in 14. plačo. Zakon zagotavlja izplačilo vsote, ki je bila vplačana v sklad, ta vsota pa je lahko tudi višja, odvisno od tega, kolikšne obresti prinese naložen denar. Odpravnina se lahko izplača po treh letih trajanja delovnega razmerja, delojemalec pa lahko izbere, ali si bo zbrani znesek pustil izplačati ali pa ga bo prenesel v drug sklad, na primer naslednjega delodajalca.

Višina denarnega nadomestila za brezposelne znaša 55 odstotkov zadnje mesečne plače, čemur se prišteje še dodatek za družino, ki znaša 0,97 evra na dan po članu družine. Denarno nadomestilo se izplačuje od najmanj 20 tednov do največ 52 tednov. Zanj lahko zaprosi vsak delojemalec, ki je bil v zadnjih dveh letih redno zaposlen vsaj 52 tednov, kasneje pa vsaj 28 tednov.