Glavni cilj sprememb je povečati prožnost pri zaposlitvah za nedoločen čas in varnost pri prožnih oblikah dela, kjer je zaščita sedaj prenizka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Po predlogu sprememb zakona o delovnih razmerjih bi odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe pri delodajalcu znižali s 150 na 90 dni, za delavce z vsaj 15 leti delovne dobe pri delodajalcu pa s 75 na 60 dni. Odpovedni rok za delavce z vsaj petimi leti in z manj kot petimi leti delovne dobe pri delodajalcu bi ostal pri 45 oz. 30 dneh. Odpravnina bi bila po predlogu izenačena ne glede na delovno dobo in bi znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Zaščititi želijo pravico do dela in ne do delovnega mesta pri istem delodajalcu. "V praksi se dogaja, da delodajalci, ki se znajdejo v težavah, nimajo dovolj sredstev za izplačilo odpravnin, kar lahko pomeni stečaj, delavci pa tako izgubijo zaposlitev, hkrati pa iz stečajne mase malokdaj dobijo odpravnino," pravi Svetlik in dodaja, da so dolgi odpovedni roki in visoke odpravnine eden ključnih razlogov, da se delodajalci namesto za zaposlovanje za nedoločen čas odločajo za zaposlovanje za določen čas.

V zakonu določene minimalne pravice

Zakon o delovnih razmerjih določa minimalne pravice, ki so lahko v kolektivnih pogodbah urejene bolj ugodno. "Zakon ne pomaga kaj dosti, če se delodajalci in delojemalci ne bodo dogovorili, da bodo tisti, kar gre prek minimalnih standardov, tudi spremenili," pravi minister. Ministrstvo sicer pripravlja temeljito prenovo zakona o delovnih razmerjih. Posebna delovna skupina bo do aprila oblikovala izhodišča za razpravo, zakonski predlog pa bo po Svetlikovih besedah v DZ še pred koncem leta. V pripravi je tudi poseben zakon, ki bo po avstrijskem vzoru uvedel sklad za odpravnine.

Kriza je ob rasti brezposelnosti pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ne nudi zadostne varnosti, pri čemer izstopajo zlasti mladi, ki so težko dosegli vstopni pogoj za pridobitev denarnega nadomestila, pravi Svetlik. Po predlogu novega zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, bi pravico do nadomestila pridobil posameznik, ki je bil v delovnem razmerju vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).

Osnova za odmero nadomestila bi bila povprečna plača posameznika v osmih mesecih (sedaj v 12 mesecih). Višina denarnega nadomestila bi prve tri mesece prejemanja nadomestila znašala 80 odstotkov plače (sedaj 70 odstotkov), naslednje mesece pa enako kot sedaj 60 odstotkov plače. Nadomestilo bi bilo kot doslej omejeno na največ trikratnik minimalne plače.

Nadomestila za brezposelno višja

Višina nadomestil se je sicer zvišala že z dvigom minimalne plače. Minimalno denarno nadomestilo se je povečalo z 272 na 334 evrov bruto oz. z 212 na 260 evrov neto, najvišje nadomestilo pa z 816 na 1003 evre bruto oz. s 588 na 728 evrov neto. Po predlogu novega zakona se bi minimalno nadomestilo zvišalo na 350 evrov bruto oz. 273 evrov neto. Trajanje prejemanja nadomestila bi po novem znašalo tri mesece za zavarovalno dobo od devetih mesecev do petih let (sedaj od enega leta do petih let). Za ostale zavarovance se trajanje prejemanja nadomestila ne bi spremenilo.

Po sedanji ureditvi je za nadomestila letno potrebnih okoli 220 milijonov evrov, spremembe pa bodo zahtevale od 10 do 15 odstotkov več sredstev. Pričakujejo, da bo število prejemnikov nadomestil povečalo za okoli pet odstotkov, pri čemer naj bi se povečal delež mladih, je povedal vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.

Pri aktivni politiki zaposlovanja bodo uvedli možnost zamenjave na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (job rotation in job sharing). Omogočena bi bila tudi delna brezposelnost ter vključevanje brezposelnih v malo delo, da bi ohranili stik s trgom dela. Ta obseg dela bo omejen na 200 evrov neto, pri čemer bi ohranili pravico do sorazmernega denarnega nadomestila.

Ukrepi tudi za kmalu odpuščene delavce

Vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja pa bodo razširili še na delavce, ki jim grozi izguba zaposlitve. Nekatere storitve (informiranje o trgu dela, karierna orientacija, priprava na zaposlitev in posredovanje zaposlitve) bodo poleg zavoda za zaposlovanje opravljali tudi koncesionarji.

Predlog novele zakona o delovnih razmerjih upošteva tudi odločitev ustavnega sodišča glede izenačitev pristojnosti svetov delavcev in delavskih zaupnikov s pristojnostmi sindikatov v podjetjih, kjer ni organiziranega sindikata.

Oba predloga bo predvidoma naslednji petek obravnaval Ekonomsko socialni svet.

Sindikati razočarani zaradi odpravnin in odpovednih rokov

ZSSS pri predlogih zakonskih sprememb na trgu dela pozdravlja željo po pomoči brezposelnim, po drugi strani pa je kritična do predlogov o skrajšanju odpovednih rokov in znižanju odpravnin. Pergam ugotavlja, da znižanju odpravnin in skrajšanju odpovednih rokov ne sledi podaljšanje obdobja prejemanja nadomestil.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, kolikor je seznanjen s predlogoma novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o urejanju trga dela, ki ju je ministrstvo za delo predstavilo danes na novinarski konferenci, kot dober ocenjuje poskus vlade, da bi pomagala brezposelnim. Predvsem so v slabem položaju mladi brezposelni, dodaja. Uradno na ZSSS predlogov niso prejeli.

V ZSSS pripravljeni na dialog

Drugače pa ocenjuje predlog skrajšanja odpovednih rokov in znižanje odpravnin. "Vlada se bo morala potruditi, da bo to opravičila. Če bo nastopila z argumenti delodajalcev, da je to nujno, da bi olajšali odpuščanje in omogočili lažje zaposlovanje, je treba videti, da 100.000 brezposelnih dokazuje, da lahko ti gospodje brez velikih težav odpuščajo delavce," je za STA dejal Semolič.

Dodaja, da bi morali v znižanje odpravnin, "če bi želeli dosledno urediti to področje, vključiti tudi delodajalce", ki da imajo nenormalno visoke odpravnine. "Če je skrb države, da bi pocenila odpuščanje delavcev, bi morala biti njena skrb tudi, da poceni menjavanje uprav oz. direktorjev," je dejal. Pravi, da Slovenija, kar se tiče odpovednih rokov in odpravnin, glede na evropske države ne odstopa od povprečja.

V ZSSS so pripravljeni na dialog o vseh vprašanjih, zatrjuje Semolič, ki pričakuje, da jim bo vlada prisluhnila, "čeprav so občutki razmeroma slabi, saj je predsednik vlade nedavno nekorektno napovedal, da tokrat pa sindikatom ne bodo popuščali".

Pergam: To ni tisto, kar pričakujemo

Predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj pravi, da je povezanost obeh zakonov nujna. Če se skrajšajo odpovedni roki in znižajo odpravnine, bi bilo treba podaljšati čas prejemanja nadomestila in zvišati nadomestila. "Nadomestila so višja samo za prve tri mesece. To ni tisto, kar pričakujemo," je za STA dejal Rebolj.

Pergam, ki tudi še ni prejel predlogov, zagovarja stališče, naj država prevzame del stroškov odpuščanja. Tako bi se morala nadomestila bolj povečati in podaljšati obdobje njihovega prejemanja.

Na Gospodarski zbornici Slovenije s predlogom danes uradno še niso bili seznanjeni, tako da jih niso želeli komentirati, na Združenju delodajalcev Slovenije pa za komentar niso bili dosegljivi.