Poskus takšnega dogovora so po eni strani že kritizirali nekateri vidni republikanci, po drugi strani pa organizacije, ki se zavzemajo za sojenje pred civilnimi sodišči - Ameriška zveza za državljanske svoboščine je v nedeljo v New York Timesu objavila celostranski oglas proti sojenju pred vojaškimi komisijami z naslovom: "Kaj bo torej, gospod predsednik? Sprememba ali vse po starem?" Kompromis bi Obami omogočil, da izpolni eno svojih prvih predsedniških obljub in zapre objekt, ki tako po njegovem kot po Grahamovem mnenju predstavlja orodje, s katerim skrajneži novačijo nove privržence.
Obamovo odločitev o zaprtju izobesili v arabščini
Dva tisoč kilometrov južneje od Washingtona na običajni dan ni čutiti, da v ameriški prestolnici že več kot leto dni poteka vroča razprava o usodi kompleksa, ki so si ga zamislili po napadih na ZDA in razglasitvi vojne proti terorizmu. "Tu ne sprejemamo odločitev o tem, kdaj in kam bo kdo od tod odšel," pravi namestnik poveljnika skupnih vojaških enot v Guantanamu Timothy Lake. Toda to ne pomeni, da je tema tabu. V Guantanamu 188 oseb, kolikor jih je tam po zadnjih podatkih, dobro ve, kaj se dogaja v svetu. Neposredno je od njih sicer nemogoče izvedeti kaj konkretnega - medtem ko se odeti v bele halje in z obrazi, ki jih praviloma krasijo dolge črne brade, počasi sprehajajo po strogo zavarovanih dvoriščih v bližini Karibskega morja, je pogovor z njimi prepovedan. Vendar so po trditvah vojske s polemikami o usodi Guantanama dobro seznanjeni. "Lansko odločitev Obame o zaprtju smo obesili na stene objektov v arabskem in angleškem jeziku. Tega ne moremo preprečiti. Priporniki dobivajo časopise, se pogovarjajo z odvetniki in predstavniki Rdečega križa... Vedo, kaj se dogaja, čeprav ne vedo, kdaj bodo šli in kam," je dejal Lake.
Na selitev se pripravlja tudi vojska. Guantanamo spada pod južno poveljstvo, ob selitvi na najverjetnejšo novo lokacijo v mestu Thomson v Illinoisu pa bi nadzor prevzelo severno. "Vojska vedno načrtuje, za to smo plačani... da bomo, ko pride ukaz, čez pol leta ali čez dve leti pripravljeni, da takoj sprožimo operacijo (selitve)," pravi Lake.
"Od razvpitih fotografij do 6000 kalorij na dan"
Morebitna selitev za nekatere ne bo prinesla bistvene spremembe. Po oceni vlade je 47 zaprtih v Guantanamu takšnih, ki predstavljajo preveliko nevarnost, da bi jih izpustili, hkrati pa v rokah nimajo dovolj (neomadeževanih) dokazov, da bi lahko dosegli obsodbo. Približno 35 jih bo šlo pred vojaškega ali civilnega sodnika, približno 100 pa jih je nared za premestitev ali izpustitev. "Seveda so nestrpni, saj so ljudje. Tudi vi bi bili. Vidijo pa, da se populacija zmanjšuje in to jim pravi: nekaj se bo zgodilo. Kdaj? Za vsakega posameznika tega ne ve nihče," pravi Lake. Vojska, ki je tako kot drugje tudi na Guantanamu izvrševalka političnih ukazov, bo dotlej vzdrževala sistem, ki je po njenih trditvah človeški in transparenten, po trditvah kritikov pa v osnovi nehuman, ker ljudi zadržuje za zapahi brez ustrezno hitrega sodnega procesa.
Političnih odločitev Obame in komentarjev o Guantanamu kot orodju za novačenje teroristov vojska ne komentira. "Ne morem vam odgovoriti, ali se z izjavo strinjam ali ne," pravi poveljnik skupnih enot na Guantanamu, kontraadmiral Thomas Copeman, ki se je znašel v položaju, da vodi kompleks, ki ga kritizira njegov lastni vrhovni poveljnik. Kdaj se bo Obama dokončno odločil, ali bo sprejel Grahamovo ponudbo, ni jasno. Po zadnjih napovedih naj bi usoda Šejka Mohameda in še štirih obtoženih, ki bi jim morali po zamislih pravosodnega ministra Erica Holderja soditi v New Yorku, znana v nekaj tednih. Večina republikancev pa še vedno meni, da je Guantanamo koristen in da je selitev nesmiselna. Vir, ki je želel ostati neimenovan in se je predstavil kot "visoki predstavnik", je izrazil lastno mnenje o Guantanamu: "Po enajstem septembru nismo imeli pojma, kako naj se lotimo te zadeve. Kot vsi smo se sproti učili. In od prvega kompleksa (z imenom X-Ray, kjer so nastale razvpite fotografije okovanih in v oranžne pajace oblečenih zapornikov) smo naredili dolgo pot. Danes tu vsak dobi količino hrane za 6000 kalorij na dan in če se ne upira, lahko živi v skupinskih prostorih. Vsakič, ko nekdo umre v terorističnem napadu, je to zanj majhen enajsti september. In če smo z Guantanamom preprečili smrt enega samega vojaka..."
Dva tisoč kilometrov severneje, v Beli hiši, je mnenje očitno drugačno in če se bo s pomočjo Grahama s tem strinjal tudi kongres, bo razvpiti kompleks morda še letos dočakal svoj konec.
