Petraeus, ki med republikanskimi politiki velja za sposobnega junaka, ki ga je potrebno poslušati, je zavzel povsem nasprotno stališče od nekdanjega podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja in večine republikancev, ko je dejal, da se je v vojni bolje držati pravilnika kopenske vojske. Poudaril je, da je to vedno zagovarjal in ko je poveljeval 101. zračni diviziji, so se vedno držali Ženevskih konvencij. "Če tega ne delamo, potem na koncu plačamo," je dejal Petraeus, ki tudi želi, da zaprejo Guantanamo, vendar premišljeno, pragmatično in z občutkom.

Petraeus se ni osebno izrekel ali je za odpravo prepovedi odkritega služenja homosseksualcev v ameriških oboroženih silah. Dejal je, da bo to povedal na zaslišanju v kongresu, če ga bodo vprašali. Sicer pa je osebno mnenje nakazal z besedami, da po njegovem ameriških vojakov pretirano ne skrbi spolna orientacija njihovih kolegov in kolegic. Dejal je, da podpira revizijo politike "ne govori in ne sprašuj", ki jo je pred kratkim napovedal obrambni minister Robert Gates.

Glede Afganistana je Petraeus dejal, da je sedanja ofenziva v mestu Mardža v provinci Helmand le začetek operacij, ki bodo trajale od 12 do 18 mesecev. Iz Mardže gredo naprej proti Kandaharju. 57-letni general je dejal, da so boji v Afganistanu težki in je napovedal izgube na ameriški strani, vendar pa zatrdil, da so tam iz zelo pomembnega razloga. Zato, da teroriste izženejo iz zavetišča, iz katerega bi lahko organizirali napade, podobne tistim 11. septembra 2001.

Po generalovih besedah nova strategija predsednika ZDA Baracka Obame dobro napreduje, pri čemer ne gre le za lov na talibane, ampak zato, da se izurijo afganistanske varnostne sile, obenem pa se posveti večja pozornost zaščiti civilistov.

Petraeus je dejal, da je Irak verjetno najbolj demokratična država od vseh 20, ki jih pokriva njegovo poveljstvo za Bližnji vzhod in srednjo Azijo. To sicer ni demokracija zahodnega tipa, vendar gre za predstavniško vlado, ki je odgovorna ljudstvu. Spreminjanje bojne misije ameriških vojakov v misijo za urjenje in varovanje pa poteka dobro.

Glede Irana je Petraeus zatrdil, da zdaj nihče več ne more reči, da ZDA in druge vlade Iranu niso dale na voljo dovolj časa in možnosti za diplomatsko rešitev jedrskega zapleta. General o vojni ni govoril, je pa dejal, da so sedaj stopili na tir pritiska. Administracija bo Iranu poslala jasne signale, da je skupaj z državami v regiji in drugimi po svetu resno zaskrbljena glede njegovih jedrskih aktivnosti.

Po mnenju Petraeusa je možnost Irana z jedrskim orožjem še oddaljena, vendar pa je napovedal, da bodo obveščevalne agencije ZDA v kratkem podale novo oceno nacionalne varnosti glede Irana. Nazadnje so leta 2007 obveščevalci ocenili, da je Iran svoj jedrski program zaustavil leta 2003. Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA je sicer pretekli teden sporočila, da Iran najverjetneje že dela na jedrskem orožju.

V nedeljo je za televizijo CBS govoril tudi nekdanji državni sekretar Colin Powell, ki je sicer branil odločitev za vojno proti Iraku, vendar priznal, da stvari po padcu Bagdada, niso potekale dobro. Za Powella je to sedaj zgodovina. Za nekdanjega načelnika štaba združenih poveljstev pa dejstva nikakor ne podpirajo obtožb Cheneyja in drugih, da je Obamova politika zmanjšala varnost ZDA.