Bilačeva je bila sprva, ko se je preselila v Slovenijo, fascinirana nad velikim številom nemških izrazov, kar ji je malo olajšalo učenje slovenščine, ki ji tudi sicer ni predstavljalo večjih ovir, je povedala. Atletinja, ki jo mnogi, kot je povedala, pohvalijo, da odlično govori slovensko, največjo zaslugo za to pripisuje enoletnemu tečaju slovenščine za tujce na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pomagalo pa ji je tudi predhodno, osemletno učenje ruščine.

Kletvic se je naučila od športnikov, predvsem od nogometašev; ve, da niso slovenske, a sta si ravno v tem po njenih besedah slovenščina in nemščina podobni, saj ima nemški jezik "prav tako beden izbor kletvic". Še danes pa ima, kot je poudarila, težave z vrstim redom stavčnih členov v povedi. Pri nemščini je glagol vedno na koncu, je potožila.

Vojnović je odraščanje v Fužinah označil kot pestro, saj je lahko vsak dan zbiral izraze iz različnih oblik srbo-hrvaščine, iz katere so danes nastali štirje uradni jeziki. V osnovni šoli je bila le polovica otrok iz slovenskih družin, polovica pa je bila iz družin, kjer so doma bodisi dosledno govorili neko obliko srbo-hrvaščine, ali pa so mešali, je povedal avtor roman Čefurji raus! "Tudi pri nas doma smo govorili neko različico srbo-hrvaščine s slovenskimi primesmi; predmet Spoznavanje narave in družbe je ostal Spoznavanje narave in družbe", je pojasnil.

Sicer je situacija danes v Fužinah drugačna kot je bila pred leti, zaradi vse manj migracij iz republik bivše Jugoslavije fužinščino vse bolj nadomešča tipični ljubljanski sleng s primesmi drugih jezikov.

Raba knjižne slovenščine je v literaturi po Vojnovićevem mnenju nujna. Tudi roman, kot je poudaril pisatelj in kolumnist, navsezadnje temelji na knjižni slovenščini. Kljub temu, da zna srbo-hrvaški jezik, pa se je v dobi njegovega odraščanja spremenil na več jezikov in slovnic, zato bi težko ustvarjal v katerem izmed njih.

V filmu pa je raba knjižnega jezika nemogoča: "Film ne dopušča rabe knjižnega jezika, razen če bi posneli okroglo mizo," je poudaril. Knjižni jezik je umetni jezik, ki se ga ne sliši na ulici. Igralec mora biti prepričljiv, kar pa ne bo, če mora govoriti jezik, ki ga nihče ne uporablja, je pojasnjeval. Dodal je, da v gledališču jezik lahko opravlja funkcijo karakterizacije likov; električar denimo ne bo ne bo govoril kot profesor.

Pisateljica Johnson Debeljakova, ki se je v Slovenijo preselila leta 1993, je priznala, da si ne bi upala pisati v slovenščini. Sicer prevaja slovenska dela v angleščino, ob čemer je poudarila, da ji je bilo najtežje prevesti jezikovne izraze fužinščine v angleščino. Besede čefur ne mara, ker jo primerja z angleško besedo "nigger", ki ima slabšalen pomen.

Na pogovor so povabili tudi dijakinjo Valentino Prete iz Nove Gorice, ki je zmagala na prevajalskem tekmovanju "Juvenes Translatores", ki ga je organizirala Evropska komisija. Kot je povedala dijakinja, katere oče je Italijan, so Slovenci v Novi Gorici močno povezani z Italijo. Večina gleda poleg slovenske tudi italijansko televizijo, posluša italijansko glasbo, medtem ko Italijani blizu slovenske meje niso povezani s Slovenijo na tak način.