Če bi želeli res napisati vse o vzreji piščancev, namenjenih za pitanje, bi to morali storiti kar v nekaj nadaljevanjih. Na teh straneh bomo opisali le tisto, kar je po našem mnenju najosnovnejše, vam pa predlagamo, če želite izvedeti še več, da poiščete vsaj eno od naslednjih knjig: Reja kokoši v manjših jatah, avtorice Antonije Holcman s sodelavci, ki jo je leta 2004 izdala Založba Kmečki glas ali pa knjigo Proizvodnja jajc in mesa, ki jo je napisala Nada Zorko in v samozaložbi izdala leta 1995.

Za vselitev enodnevnih piščancev moramo najprej pravočasno pripraviti prostor. Tega ogrejemo in temeljito očistimo. Ko se prostor posuši, nasujemo na tla osem do deset centimetrov nastilja, ki mora biti suho, vendar ne prašno. Uporabimo lahko oblance, žagovino, različne zrezane slame in podobno. Po nastiljanju namestimo vir toplote (tako imenovane koklje). Manjše jate ogrevamo le s kokljami, za večje pa moramo ogrevati tudi prostor. Vedeti moramo, da so piščanci v prvem obdobju rasti nesposobni vzdrževati telesno temperaturo brez ogrevanja vzrejališča. Prvi dan naj bi bile približne temperature take: če ogrevamo pod kokljo 35°C in v prostoru 26°C , pri gojenju večjih jat in gretju celega prostora pa naj bi bila temperatura 33°C. Pozneje lahko temperaturo znižujemo za okrog 3°C na teden, tako da je temperatura v petem tednu okrog 20°C.

Prve dni po vselitvi naj bi imeli piščanci 24-urno osvetlitev, da bi se hitreje znašli v prostoru. Vendar že prvi dan ugasnemo luč za nekaj minut, da se privadijo tudi na temo. Znano je, da pitani piščanci priraščajo hitreje, če imajo dnevno 23 ur svetlobe in eno uro teme, kot da bi imeli enako dolžino svetlobe in teme.

Poskrbimo, da bodo piščanci najprej pili vodo in šele nato zaužili krmo. Piščanci morajo imeti ob vselitvi na voljo svežo, čisto, neoporečno in mlačno vodo, ogreto na 17 do 18°C. Sicer pa je krmljenje in napajanje redna vsakodnevna naloga rejca, enako tudi skrb za nastiljanje in zračenje prostora. Pri zračenju moramo paziti, da ne pride do prepiha, kajti prav piščanci do drugega tedna starosti so še posebej občutljivi.

Intenzivnega pitanja piščancev si ne moremo predstavljati brez energijsko in hranilno zelo bogatih krmnih mešanic, ki jih krmimo živalim po volji. Za to uporabljamo najpogosteje vsaj tri različne krmne mešanice: začetno (štarter), končno (finišer) in dokončno (končni finišer). Razlikujejo se v tem, da mešanica na začetku vsebuje največ beljakovin, mineralov in vitaminov ter najmanj energije, na koncu pa prav obratno. Štarter krmimo prve tri tedne, finišer do pet dni pred zakolom, ko preidemo na končni finišer.

Za pripravo popolnih krmnih mešanic uporabljamo energijsko bogata žita, torej predvsem koruzo, manj pšenico in druga žita. Kot vir beljakovin so primerne predvsem sojine tropine. Prej omenjene krmne mešanice lahko redčimo s poljubno količino nezmletih žit. Vedeti pa moramo, da se pri več kot 50-odstotnem redčenju hitrost rasti lahko upočasni za polovico.

Pitanje piščancev je lahko usmerjeno do različne končne žive teže, o čemer vpliva bodisi povpraševanje na trgu ali pa naše želje, če jih redimo le za lastno prehrano. Tradicionalno pitanje brojlerjev traja 35 dni, piščanci obeh spolov pa v tem času dosežejo okoli kilograma in pol. Pitanje na višjo težo, od 1,8 do dva kilograma, traja v povprečju 42 dni. Podaljšano pitanje do teže treh kilogramov, kar dosežejo predvsem petelinčki, pa traja okrog 56 dni. Kot smo že prej navedli, je čas pitanja do določene teže odvisen od krmljenja in vse druge ustrezne oskrbe.