Po besedah Žekša sta si črnogorskim zunanjim ministrom izmenjala izkušnje Slovenije in Črne gore pri obravnavi izseljencev, govorila pa sta tudi o samem sistemu skrbi zanje v obeh državah. Črna gora sicer zaradi različnih težav, ki jih je imela v zadnjih 20 letih, nekoliko zaostaja, vendar ima namen urediti zakonodajo na tem področju, je povedal Žekš in pojasnil, da je Slovenija pripravljena pomagati pri formalnem reševanju tovrstnih problemov.
Tako naj bi predstavniki urada za diasporo v okviru črnogorskega zunanjega ministrstva v bližnji prihodnosti obiskali Ljubljano, kjer jim bodo po besedah ministra Žekša skušali pomagati pri pripravi resolucije o izseljencih in osnovnih izhodiščih zakona, ki ga pripravljajo na tem področju.
Kot je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu danes še dejal za STA, so Roćenu predstavili tudi pobudo za ustanovitev lektorata za slovenski jezik na Univerzi Črne gore, podobno pa naj bi v Sloveniji ustanovili lektorat črnogorskega jezika.
Roćen se je s tem strinjal, obe strani pa naj bi zdaj pobudo posredovali na pristojna ministrstva. "Mislim, da bi bil to prvi korak k uradni vrnitvi slovenskega jezika v Črno goro, kar mislim, da bi bilo prav," je povedal Žekš, ki je ob obisku obiskal tudi črnogorski center za diasporo, kjer so se pogovarjali o delu in izkušnjah.
Žekš je obisk v Črni gori začel v ponedeljek, ko se je med drugim udeležil slovesnosti, posvečeni ustanovitvi prvega slovenskega društva v Črni gori "Vida Matjan". Srečal pa se je tudi s tam živečimi Slovenci.
V nadaljevanju obiska pa se je v torek med drugim pogovarjal tudi s predstavniki Črnogorsko-slovenske asociacije Ivan Crnojević, katere namen je povezovanje na akademske, znanstvenem in kulturnem področju. Po besedah Žekša je bilo tovrstnih stikov pred 20 leti precej, vendar so zamrli, zato jih je potrebno oživiti.
