Sosvet pri kanclerjevem uradu je med slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem sporen od samega začetka. Zastopniški organizaciji NSKS in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) sta namreč nasprotovali avstrijskemu zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, ki je določil ustanovitev sosveta. Šele leta 1990 sta organizaciji, potem ko je vlada v posebnem memorandumu napovedala vrsto ukrepov za koroške Slovence, imenovali svoje člane v sosvet, ki naj bi svetoval avstrijski vladi v manjšinski politiki.

Vloga sosveta, ki je v enakem deležu sestavljen iz predstavnikov manjšinskih organizacij in političnih strank, pa je v glavnem osredotočena na vsakoletno razdelitev denarnih podpor. Hkrati se v njem odražajo vsakokratni spori v slovenski skupnosti.

Po ustanovitvi SKS leta 2003, ki je zase zahtevala status "tretje zastopniške organizacije slovenske manjšine," je avstrijska vlada ob novem imenovanju sosveta istega leta vanj imenovala tudi predsednika SKS Bernarda Sadovnika.

NSKS se je proti temu pritožil na upravnem sodišču, češ da šele pred kratkim ustanovljena SKS ne more biti tretja politična predstavniška organizacija. Obenem je NSKS ugovarjal imenovanju obeh članov tedanje svobodnjaške stranke (FPÖ), ker v nasprotju z določili zakona o narodnih skupnostih nista bila ne pripadnika slovenske manjšine niti nista obvladala vsaj slovenskega jezika.

Upravno sodišče je leta 2004 ugodilo pritožbi NSKS in razveljavilo članstvo predsednika SKS Sadovnika ter predstavnikov FPÖ v sosvetu. Avstrijska vlada je leta 2005 Sadovnika ponovno imenovala v sosvet, medtem ko FPÖ sploh ni več predlagala novih imen.

Proti tej sestavi sosveta se je NSKS ponovno pritožil na upravno sodišče. Pritožba je bila po štirih letih zavrnjena z utemeljtvijo, da "sosveta za slovensko narodno skupnost najkasneje od januarja 2008 ni več, ker mu je najkasneje tedaj potekla štiriletna mandatna doba." Upravno sodišče je NSKS priznalo povrnitev stroškov postopka, ker je bila pritožba zaradi nepopolno sestavljenega sosveta vendarle upravičena.

NSKS je v izjavi za javnost opozoril, da je s tem uradno potrjeno, da je bil leta 2003 sestavljeni sosvet od samega začetka "protipraven, že več ko dve leti pa ga tako ali tako ni več." Organizacija vseeno ne zahteva takjšnjega novega imenovanja sosveta, ki ga ima sicer za "absolutno zgrešeno konstrukcijo" ter "dokazano nepotreben in neuporaben gremij".

NSKS pa zahteva, da avstrijska vlada predsednika ZSO Sturma ne obravnava več kot predsednika sosveta za slovensko narodno skupnost, "ker tega gremija že dve leti ni več." Hkrati NSKS avstrijsko vlado poziva k hitri in popolni reformi zakona o narodnih skupnostih ter s tem povezano reformo sosveta.

Za Sturma je trditev, da naj bi bil sosvet protizakonit, "popolna neumnost." Kot je zatrdil v pogovoru za slovenski spored avstrijskega radia ORF, lahko urad avstrijskega kanclerja sosvet po izteku njegovega mandata lahko skliče tudi "ad hoc" za nujne potrebe, kot je razdelitev denarnih podpor.

Predsednik SKS Sadovnik poziva avstrijskega kanclerja Wernerja Faymann, naj "nemudoma" imenuje nov sosvet za slovensko narodno skupnost ter da ga razširi še s predstavnikom Enotne liste (EL), edine slovenske stranke na avstrijskem Koroškem.

Iz urada avstrijskega kanclerja doslej ni bilo znamenj, da bodo, dve leti po izteku mandata prejšnjemu, kmalu imenovali novi sosvet za koroške Slovence. Iz ozadja pa je slišati, da NSKS ni pripravljen sodelovati v "ad hoc" sestavljenem sosvetu, ki naj bi služil le letošnji razdelitvi denarnih sredstev.