"Imamo malo ljudi in veliko lepega, kako je z modrostjo, pa je nekaj drugega," razmere v Sloveniji na področju ekologije opisuje Kajfež Bogatajeva. Novemu okoljskemu ministru Roku Žarniću svetuje konzervativno politiko in svari pred nepremišljenimi projekti, ki bi se čez dve ali tri desetletja izkazali za zastarele.
Da bo v Sloveniji v prihodnosti topleje, po njenem ni nobenega dvoma, nemogoče pa je napovedati količino padavin. "Slovenija bi svojo prihodnost lahko gradila na vodi," poudarja Kajfež Bogatajeva. Voda bi nekoč lahko bila uspešen posel, saj je bo v mnogih državah primanjkovalo, zato bi bilo treba vlagati že danes, še pojasnjuje.
Pridobivanju energije iz lesa Kajfež Bogatajeva nasprotuje, ker ne gre za inovativno tehnologijo. Vetrna energija za Slovenijo ni primerna, ker je vetra premalo, bolj pa bi se dalo izkoristiti hidroenergijo. Predvsem pa so po njenem zmotne predpostavke, da bomo v prihodnost rabili 30 odstotkov več energije.
"Ekologija je danes dobra ekonomija," še meni. Ker jo bo marsikje zmanjkovalo, bo v prihodnosti voda dražja, dražja pa bo tudi nafta, napoveduje. Ekologija zato danes pomeni predvsem samozadostnost, kar je korak k dobremu gospodarstvu in svobodi, poudarja.
Z uvedbo individualnih števcev v blokih bi marsikdo znižal temperaturo v stanovanju, še več pa se nas bi za to odločilo ob dražji elektriki. Ljudje bodo bolj pripravljeni varčevati, če jim bo jasno, da je davkoplačevalski denar tudi dejansko porabljen za obnovljive vire, še ocenjuje Kajfež Bogatajeva.
Koebenhavn je Kajfež Bogatajeva ocenila kot fiasko. "Koebenhavn je zakockal priložnost, da bi dvig temperatur omejili na nivo dveh ali treh stopinj. Danes teh zagotovil ni več," poudarja.
Pogajanja so po njenem med drugim propadle, ker države na nacionalni ravni niso imele izdelanih podnebnih zakonov, dogovore pa otežuje prepletenost gospodarskih interesov, ki je prisotna tako na svetovni ravni kot v EU. Predvsem pa se pri podnebnih spremembah po mnenju Kajfež Bogatajeve še vedno zanemarja etično dimenzijo.
