Država bo zato po Bratoževih besedah na tem področju morala določiti dolgoročno politiko razvoja, ki bo omogočala oskrbo z energetskimi mediji na način, da slovenska podjetja stroškovno gledano ne bodo v slabšem položaju kot konkurenčna podjetja v Evropi ali širše.
"Primerjava stroškov električne energije med tovarnami v skupini Renault kaže, da smo med najdražjimi oziroma najdražja tovarna s tega vidika. Žal istočasno ugotavljamo, da ta položaj v naslednjih letih - glede na rečeno v zadnjem času v zvezi z dolgoročnejšo politiko oskrbe z električno energijo v slovenskem prostoru - ne bo boljši," pravi Bratož.
Poleg tega bi bila za dolgoročno izboljšanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij, tako Bratož, potrebna še razbremenitev na področju stroškov dela.
"Vemo, v kakšnem položaju smo danes na tem področju - prišlo je do povišanja minimalnih plač in za to se je praktično v celoti obremenilo podjetja. Ker smo s tem ukrepom porušili plačna razmerja, gre posledično pričakovati tudi povišanje stroškov dela na vseh ostalih plačnih ravneh," pojasnjuje prvi mož Revoza.
Revoz je sicer že lani imel minimalno izplačano plačo na ravni, kot jo prinaša nedavno sprejeti zakon o minimalni plači. Ta zvišuje minimalno plačo na 562 evrov neto.
S socialnimi partnerji pa so že dosegli plačni dogovor za letošnje leto, v skladu s katerim bo od marca naprej minimalno izplačilo za polno prisotnost na delu preseglo 600 evrov neto. Takšno plačilo bo prejemalo tri odstotke od skupaj nekaj več kot 2200 zaposlenih za nedoločen čas v Revozu. Število vseh delavcev v Revozu sicer trenutno znaša skoraj 3000.
