26. februarja 1992 je namreč država več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, za katere je začel veljati zakon o tujcih, izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v "pasivno" evidenco. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Med 25.671 izbrisanimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok.

Ustavno sodišče je nato dvakrat, leta 1999 in 2003, odločilo, da je bil izbris nezakonit, posredno pa je na nezakonitost izbrisa opozorilo še v sedmih drugih odločbah. Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, da odpravi neskladnost z ustavo ter izbrisanim retroaktivno vrne status stalnega prebivalca, in sicer od dneva izbrisa.

Kljub nekaterim poskusom v preteklosti država statusa izbrisanih doslej še vedno ni uredila. Prvi poskus sega v leta 2003, ko je državni zbor sprejel tehnični zakon o izbrisanih, na podlagi katerega bi ministrstvo za notranje zadeve lahko po uradni dolžnosti uvedlo postopek izdaje odločb o ugotovitvi stalnega prebivališča od dneva izbrisa do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.

Zakon je aprila 2004 "padel" na referendumu

A je zakon aprila 2004 "padel" na referendumu, ki so ga zahtevali poslanci iz vrst SDS, NSi, SNS, SLS in SMS. Na njem je ob 31-odstotni volilni udeležbi zakon zavrnilo 94 odstotkov volivcev. Ministrstvo za notranje zadeve je zato začelo izdajati dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju izbrisanim neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča in jih izdalo okrog 4000.

Sledilo je še nekaj zakonskih predlogov, denimo sistemski in ustavni zakon o izbrisanih, a v parlamentu nobeden ni užival zadostnega soglasja.

Tistim izbrisanim, ki so si že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo, pa je ministrstvo za notranje zadeve februarja lani začelo izdajati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Sloveniji od leta 1992 naprej in jih izdalo približno 2500.

Trenutno je v parlamentarni proceduri novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih. Gre za tiste izbrisane, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.

Izbrisani bodo po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje. Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev, saj vključuje tudi otroke izbrisanih.

DZ bo zakon sprejemal na seji

Državni zbor bo sicer zakon sprejemal na seji, ki se začne 1. marca, tudi tokrat pa je pričakovati ostro razpravo. Medtem ko v koaliciji opozarjajo, da je sprejem zakona nujen, saj bo popravil storjene krivice, pa v opoziciji menijo, da bo povzročil velike odškodninske zahtevke in bo podlaga za pridobivanje državljanstva.

Zakon podpirajo tudi predstavniki izbrisanih, čeprav opozarjajo, da ni idealen. V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov menijo, da bi morali izbrisani status dobiti tako, kot so ga izgubili, torej avtomatično. V Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije pa opozarjajo, da pot do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po tem zakonu nikakor ne bo lahka in hitra.

Med 25.671 izbrisanimi si jih je sicer po podatkih notranjega ministrstva do januarja lani 7313 pridobilo slovensko državljanstvo, 3630 pa dovoljenje za stalno prebivanje. Še vedno pa je 13.426 takšnih, ki v Sloveniji nimajo urejenega statusa. Za njih notranje ministrstvo tudi nima podatkov, kje danes prebivajo.

Ob obletnici izbrisa aktivisti za pravice izbrisanih pripravljajo vrsto aktivnosti, med njimi pogovore, predstave, predavanja, razstave, koncerte in projekcije filmov. Na dan izbrisa, 26. februarja, pa bo tudi skupščina Civilne iniciative izbrisanih aktivistov.