Alkohol povzroča neizmerno trpljenje in stiske kar v vsaki četrti družini. Prav zato želijo organizatorji letošnje akcije 40 dni brez alkohola, ki poteka že peto leto zapored, opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola, obenem pa izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, prometnih nesreč in bolezni, ki so posledica alkohola. Preventivni akciji z geslom "Za več pravega veselja brez alkohola" se lahko pridružijo posamezniki, družine, skupnosti, društva in organizacije ter med 17. februarjem in 3. aprilom na prireditvah, srečanjih in druženjih ne ponujajo oziroma ne pijejo alkoholnih pijač.

Strahotna statistika

Najhujše socialne posledice alkoholizma so nasilje nad partnerjem in otroki, razbite družine, nezmožnost za delo, bolezni in duševna ranjenost otrok. Policisti so lani zaradi nasilja v družini posredovali v 4000 primerih, 1120 storilcem pa so morali izreči tudi prepoved približevanja. Evidence, ki bi pokazala, koliko povzročiteljev nasilja v družini je bilo vinjenih, policija ne vodi. Vendar na policiji kljub temu pritrjujejo, da je v primerih nasilja v družini pogosto prisoten prav alkohol. Vseh kršiteljev javnega reda in miru je bilo lani po podatkih policije sicer 24.197, od tega jih je bilo vinjenih kar 9523 oziroma 40 odstotkov.

Nasilja v družini je po oceni policije zagotovo še več, saj vse žrtve nasilja ne prijavijo. Razlog je največkrat strah pred maščevanjem nasilneža ter občutek krivde in sramu. Nekatere žrtve pa se po pomoč namesto na policijo obrnejo k nevladnim organizacijam, centrom za socialno delo ali k prijateljem.

Alkohol je doslej zahteval visok davek tudi na naših cestah. Od osamosvojitve pa do danes je kar vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil voznik pod vplivom alkohola. "To je strahotna številka, ki smo jo dolga leta preveč tolerirali in preveč mirno gledali," opozarja Bojan Žlender s Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Direkciji za ceste. Tako kot ob lanski akciji je tudi letos ponovil, da je "čas, da tistim, ki povzročajo prometne nesreče pod vplivom alkohola, damo pravo ime - morilci".

Da moramo problem alkoholizma resneje obravnavati, je prepričan tudi svetovalec predsednika republike Danila Türka za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja Franc Hočevar. Posledice alkoholizma pri nas so po njegovem zelo podcenjene. Kar polovica revščine in večina nasilja je namreč posledica alkoholizma. "Če bi bilo manj alkohola, bi bilo tudi manj revščine in nasilja," meni Hočevar.

Strah in sram jih je

Alkoholike velikokrat obsojamo, kako so težavni in grozni, vendar pa pozabljamo, da so bolniki, opozarja prof. prim. dr. Marko Kolšek s katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. "Človek, ki je zasvojen z alkoholom je bolan. Ne potrebuje obsojanja, ampak pomoč," pravi Kolšek in dodaja, da si ljudje, ki so zasvojeni z alkoholom, velikokrat želijo pomoči, vendar ne vedo kam, če pa vedo, pa tako sebi kot drugim ne upajo priznati, da imajo težave z alkoholom. "Strah pred obsojanjem je strahotno velik. Sram jih je," pojasnjuje Kolšek in poudarja, da pomoč obstaja. Alkoholik se lahko obrne na osebnega zdravnika, ki ga napoti na zdravljenje.

Po besedah Kolška je zdravljenje v večini primerov edina rešitev, le malokdo se uspe rešiti sam. Prvega koraka alkoholik zaradi strahu in sramu navadno ne more narediti sam, pri tem mu morajo pomagati svojci ali prijatelji. "Če ima oporo v družini, se bo lahko rešil, če je nima, je malo možnosti," opozarja Kolšek.

Akcijo 40 dni brez alkohola, ki jo organizira Slovenska Karitas v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zavodom Varna pot, celjsko interdisciplinarno akcijsko skupino za varnost v cestnem prometu in katedro za družinsko medicino medicinske fakultete v Ljubljani, lahko posamezniki simbolno podprejo tudi na spletni strani www.brezalkohola.si, kjer so med drugim zbrane zgodbe ljudi, ki so posredno ali neposredno ujeti v primež alkohola, ter dejstva in porušeni miti o alkoholu.