Projekt, ki ga podpira okoli 300 okoljevarstvenih organizacij iz celotne Evrope, se trenutno osredotoča na opozarjanje na načrte Evropske komisije za dovoljevanje naključne ali tehnično neizogibne kontaminacije običajnih semen z gensko spremenjenimi, so sporočili z Inštituta za trajnostni razvoj.
Kot pojasnjujejo v sporočilu za javnost, gre za direktivo, ki jo je EU hotela sprejeti že septembra 2004 in ki bi dovoljevala do 0,7-odstotno vsebnost gensko spremenjenih semen v semenih koruze in oljne ogrščice brez potrebe po posebni navedbi, da semena vsebujejo tudi gensko spremenjene organizme. Toda ostra nasprotovanja ekoloških kmetov in okoljevarstvenih organizacij so Evropsko komisijo prisilila k umiku predloga. Od takrat evropska komisija ni predlagala nobenih novih priporočil.
Kot je pojasnil Haerlin, uradna pozicija evropske komisije vseeno ostaja, da se pripravi nov predlog za specifikacijo omejitev genskega onesnaženja semen. Dodaja, da je genska kontaminacija pod 0,9 odstotka za krmo ali celo hrano morda sprejemljiva.
Pri semenih pa je drugače. Gensko spremenjena semena lahko okužijo polja kmetovalcev, ki so sicer proti gojenju teh pridelkov, po ugotovljeni kontaminaciji pa bodo klub temu dolžni dokazovati izvor onesnaženja.
Največji in najpomembnejši učinek genskotehnološke agroindustrije pa se kaže v socialnih in ekonomskih razmerah za kmetovalce, saj jih spravlja v odvisnost od velikih agrokemičnih korporacij in povzroča konflikte med kmeti in lastniki zemljišč.
Po podatkih okoljskih in kmetijskih strokovnjakov je bilo pred 25 leti na svetu 7000 gojiteljev semen in noben ni obvladoval več kot en odstotek svetovnega tržišča. Dandanes, po mnogih prevzemih pohodih, je stanje popolnoma spremenjeno - 10 največjih biokemičnih korporacij obvladuje več kot 50 odstotkov trga s semeni.
Haerlin opozarja, da so gensko spremenjena semena izpodrinila tradicionalna semena, zmanjšala rastlinsko raznovrstnost, še posebno v državah v razvoju, in prispevala k nadaljnjem zmanjšanju biotske raznovrstnosti.
V projektu so pripravili peticijo, s katero pozivajo k prepovedi gensko spremenjenih organizmov v semenih. Peticija, ki jo je do sedaj podpisalo že več kot 200.000 državljanov EU pravi, da je nekontrolirano širjenje in propagiranje gensko spremenjenih organizmov nezdružljivo s previdnostnim načelom varstva okolja in človeškega zdravja.
Peticija tudi poudarja, da morajo čistost semen zagotavljati tisti, ki proizvajajo ali želijo gojiti gensko spremenjene organizme, in ne tisti, ki želijo nadaljevati s kmetovanjem in potrošnjo pridelkov oziroma živil brez gensko spremenjenih organizmov.
Projekt koordinira v Berlinu ustanovljena Ustanova za kmetijstvo prihodnosti (Foundation on Future Farming), ki podpira razvoj in gojenje ekoloških semen.
