Ravno v tistem času sem imel namreč nekaj prostih denarnih sredstev, zato sem mu posodil 1,2 milijona takratnih tolarjev. Dogovorila sva se, da mi bo posojilo vrnil po enem letu, vendar tega ni storil, denarja pa mi vse do danes še ni vrnil," je svojo izkušnjo z nekdanjim tožilcem Miranom Železnikom, ki je zdaj odvetnik, na tukajšnjem okrajnem sodišču opisoval Bojan M.
S pomočjo goljufij do več milijonov tolarjev
Sodnica Tanja Lombar Jenko ga je zaslišala kot pričo v postopku proti Železniku, ki je obtožen kaznivega dejanja goljufije. Glede na očitke tožilstva naj bi nekdanji tožilec s pomočjo treh goljufij leta 2003 in 2004 prišel do skoraj 4,8 milijona tedanjih slovenskih tolarjev oziroma približno 20.000 evrov. Obtožnica pa ga bremeni, da si je na podlagi prijateljskih vezi pridobil protipravno premoženjsko korist in z "lažnivim prikazovanjem zapeljal v zmoto" Bojana M., Živa B. in podjetje Ilirika Fintrade ter njenega zastopnika Igorja Š. Od njih naj bi si izposodil omenjeni znesek, čeprav naj bi dobro vedel, da ga ne bo mogel vrniti.
Bojan M., drugače oče nekdaj uspešne profesionalne igralke tenisa, je včeraj pojasnil, da se z Železnikom poznata že nekje od leta 1991, kot sta oba službovala v Domžalah. Sam je bil komandir tamkajšnje policijske postaje, medtem ko je Železnik delal na tožilstvu. "Osebno sem ga dobro poznal, saj sva se veliko družila, skupaj sva tudi hodila na malico. Tudi pozneje, ko sva šla oba delat v Ljubljano, sva še imela občasne stike. Ko me je tako nekoč prosil za posojilo za obnovo stanovanja, sem mu denar posodil," je pojasnil Bojan M., ki je Železniku denar nakazal na njegov žiro račun. Kmalu se je zgodba ponovila, saj ga je tožilec že čez nekaj tednov prosil za dodaten denar. Tokrat naj bi ga potreboval za šolnino za hčerko, zato mu je Bojan M. "na roko" posodil še 180.000 tolarjev.
Železnik na sodišču molči
Zatem so se po njegovih besedah začele dogajati "čudne stvari", saj mu je Železnik nekoč rekel, da prvega posojila v višini 1,2 milijona tolarjev ni prejel na svoj žiro račun. Bojan M. je zadevo preveril na banki, kjer so mu zagotovili, da je bilo z nakazilom vse v redu, zato je postal do Železnika nezaupljiv in mu ni več posojal denarja, čeprav ga je ta zanj še prosil. Tudi po letu dni mu denarja ni vrnil, zato mu je Bojan M. dvakrat poslal pisni poziv, naj to vendarle naredi, a se je tožilec izgovarjal, da ga nima, zato ga je opeharjeni posojilodajalec na koncu kazensko ovadil.
Železnik, ki se na sodišču brani z molkom, je pričanje nekdanjega prijatelja spremljal povsem nemo, ne da bi njegov obraz kazal kakršna koli čustva, njegov odvetnik Žiga Klun pa je pričo povprašal, zakaj ni proti njegovi stranki vložila civilne tožbe. "Ker enostavno nisem mogel verjeti, da mi ne vrne denarja," je bil iskreno prepričljiv Bojan M., ki z Železnikom zadnji dve ali tri leta več nima stikov, ker se je naveličal poslušati izgovore, zakaj mu ne more vrniti denarja. Ob tem se je vprašal, od koga bi vračilo sploh lahko pričakoval, če ne od človeka na tako visokem položaju, saj je Miran Železnik takrat vodil celo oddelek za gospodarski in organizirani kriminal na ljubljanskem tožilstvu. Naj spomnimo, da iz tistega časa izvira afera s tožilskimi spisi, zaradi katere je moral Železnik prav tako sesti na zatožno klop, vendar ga je sodišče oprostilo obtožb o ponareditvi uradne knjige in nevestnem delu v službi. Na izrecno vprašanje sodnice je Bojan M. tokrat na sodišču vendarle priglasil premoženjsko pravni zahtevek v višini dobrih 5700 evrov, kolikor naj bi, "prevedeno" v evre, skupaj znašali obe posojili, od Železnika pa bo zahteval tudi plačilo zamudnih obresti. Sojenje se bo nadaljevalo čez dober mesec, ko naj bi na prostor za priče stopila še dva domnevno opeharjena posojilodajalca, bivšemu tožilcu pa zaradi goljufije grozi celo zaporna kazen.
