Po zadovoljstvu z življenjem so na vrhu Danci, kjer je takih kar 98 odstotkov prebivalcev, sledijo Finci, Nizozemci in Švedi. Po drugi strani je s svojim življenjem zadovoljnih le 38 odstotkov Bolgarov ter manj kot polovica Madžarov in Grkov.

Zanimivo je, da je kljub gospodarski krizi zadovoljstvo z življenjem skoraj na enaki ravni kot pred petimi leti; življenjske razmere so se poslabšale za 31 odstotkov, izboljšale pa za 28 odstotkov Evropejcev. Med tistimi državami, kjer so se razmere najbolj poslabšale, je tudi Slovenija, saj tako meni kar 44 odstotkov prebivalcev.

Najmanj skrbi imajo menedžerji, uradniki in študenti

Z življenjem so najbolj zadovoljni menedžerji in študenti (oboji po 92 odstotkov) ter uradniki. Najmanj zadovoljni so delavci, saj je takih le 56 odstotkov. Temu podobna je tudi primerjava z raziskavo izpred petih let; da so se razmere poslabšale, meni le 12 odstotkov študentov in 16 odstotkov menedžerjev ter skoraj 60 odstotkov delavcev.

Evropejci smo na splošno optimisti. Kar 26 odstotkov jih pričakuje, da se bodo življenjske razmere v prihodnjih 12 mesecih izboljšale, medtem ko je črnogledih le 16 odstotkov. Slovenci smo nekoliko bolj pesimistični, saj jih poslabšanje pričakuje 23 odstotkov ali 2 odstotni točki več kot tistih, ki pričakujejo izboljšanje. Na evropski ravni so sicer najbolj optimistični študenti, najmanj pa upokojenci; slednji so tudi edina skupina, v kateri jih več pričakuje poslabšanje kot pa izboljšanje razmer.

S svojo zaposlitvijo je zadovoljna dobra polovica Evropejcev, nezadovoljna pa le četrtina. Čeprav smo Slovenci z zaposlitvijo nadpovprečno zadovoljni, takih je kar 58 odstotkov, pa smo po drugi strani tudi v samem vrhu med državami, v katerih so se zaposlitvene razmere najbolj poslabšale. Poslabšanje občuti kar 35 odstotkov Slovencev, kar je za 12 odstotnih točk več, kot znaša povprečje EU; večje poslabšanje med državami EU je značilno le še za Litvo in Madžarsko. V Sloveniji smo med najbolj pesimističnimi tudi glede napovedi na področju zaposlovanja v prihodnjih 12 mesecih; izboljšanje namreč pričakuje le 12 odstotkov Slovencev.

S finančnimi razmerami sta zadovoljni dve tretjini, medtem ko je nezadovoljna tretjina evropskih gospodinjstev. Slovenci smo ob boku Avstrijcev sicer nekoliko nad evropskim povprečjem, a ponovno v vrhu glede poslabšanja razmer. Poslabšanje občuti kar 47 odstotkov Slovencev, kar je za 12 odstotnih točk nad evropskim povprečjem. Prav tako smo tudi med najbolj pesimističnimi, kar se tiče napovedi za prihodnjih 12 mesecev.

Ob tem je presenetljivo, da Slovenci nismo med najbolj kritičnimi do trenutnih gospodarskih razmer. Medtem ko razmere v svoji državi ocenjuje kot slabe kar 78 odstotkov Evropejcev, je v Sloveniji takih "le" 71 odstotkov. Smo pa zato bolj črnogledi glede prihodnosti: da se bodo razmere v prihodnjem letu še poslabšale, je prepričanih 52 odstotkov Slovencev ali za 5 odstotnih točk več, kot znaša povprečje EU.

Slovenci zelo nezadovoljni z dostopnostjo stanovanj

Med državami EU so opazne precejšnje razlike v kakovosti življenja. Življenjski stroški se na primer v skandinavskih državah zdijo znosni več kot 60 odstotkom prebivalcev, v kar polovici držav pa manj kot petini. V Sloveniji so življenjski stroški sprejemljivi za 18 odstotkov ljudi, kar nas uvršča ob bok Francozom, a pred Italijo, Irsko in večino "nove Evrope". Ogromne razlike so tudi pri dostopnosti stanovanj. Medtem ko je z dostopnostjo stanovanj zadovoljnih več kot 60 odstotkov Švedov in Dancev, je v Sloveniji z njo zadovoljnih le 17 odstotkov ljudi, približno toliko kot v Italiji, Franciji ali na Irskem.

Z delovanjem javne uprave je zadovoljnih več kot 65 odstotkov Dancev, Fincev, Avstrijcev in Luksemburžanov ter le 15 odstotkov Grkov in Latvijcev. V Sloveniji je z javnimi storitvami zadovoljnih 56 odstotkov prebivalcev, kar je nad evropskim povprečjem. Sicer pa je zanimivo, da v prav vseh državah, z izjemo Finske, ocenjujejo, da se je delovanje javne uprave v zadnjih petih letih poslabšalo.

Z zdravstveno oskrbo sta zadovoljni dve tretjini Evropejcev, najbolj v Belgiji, na Nizozemskem in v Avstriji. V Sloveniji je z zdravstvom zadovoljnih 62 odstotkov prebivalcev, kar je za 2 odstotni točki pod evropskim povprečjem, pri čemer pa jih kar polovica ocenjuje, da se je kakovost poslabšala. Občutnejše poslabšanje zdravstvenih standardov opažajo le še Nemci, Madžari, Irci in Grki.