Nesreč pa je vse več tudi na urejenih smučiščih. Lani so jih zabeležili več kot 900, 240 smučarjev je bilo huje poškodovanih, dva sta izgubila življenje. Žičničarji dokazujejo, da so slovenska smučišča varna, nadzor nad varnostjo na smučiščih pa je razdeljen med prometne inšpektorje, nadzornike, ki jih plačujejo žičničarji in policijo, ki je na smučiščih prisotna le ob sezonskih konicah.

Gorski reševalec in ljubitelj turnega smučanja Drejc Karničar opozarja, da je treba strogo ločevati med turnimi smučarji, ki izhajajo iz vrst gornikov, saj so o pasteh zasneženih gora dobro poučeni, ustrezno opremljeni in izkušeni, ter navadnimi smučarji, ki se brez ustreznega znanja, opreme in izkušenj podajo iz urejenih smučišč.

Nikoli na svež sneg!

"Tega vse bolj priljubljenega početja seveda ne moremo preprečiti, lahko pa bi vsaj omilili posledice. Čeprav je svež sneg najbolj privlačen, je zaradi plazovitosti tudi najbolj nevaren. Takrat nikakor ne smučajte zunaj urejenih smučišč! Sicer pa je tudi za tako smučanje obvezna oprema turnega smučarja, se pravi lavinska žolna, lopata, sonda in balon," je opozorilo izkušenega gornika, ki bolj kot na kaznovanje takega početja stavi na ozaveščanje o nevarnostih. "V Italiji so poskušali s hudo represijo, pa se ni obneslo. Moj nasvet je organizirano smučanje, tečaji. V Sloveniji tečajev za smučarje, ki se radi podajo tudi v 'celec', ni. Morda bi bila to naloga smučarske zveze, sicer pa se znanje za turno smučanje z lahkoto pridobi v planinskih društvih, gorski reševalni zvezi in drugih podobnih organizacijah," je razložil Drejc Karničar.

Smučarska zveza Slovenije je pred več kot desetimi leti izdala 20.000 zloženk z mednarodnimi pravili obnašanja na smučiščih. Podobno akcijo so pred leti ponovili, a vse kaže, da smučarji ta pravila premalo poznajo. "Predvsem ne poznajo njihove vsebine. Na smučanje je treba priti pripravljen in z ustrezno opremo, kamor sodijo tudi nabrušeni robniki. Hitrost smučanja je ključna za varnost in odvisna izključno od smučarja. Opozarjam, da se na podlagi upoštevanja pravil smučanja ugotavlja tudi odgovornost ob morebitnih nesrečah," je dejal Roman Šturm s Smučarske zveze Slovenije, ki je hkrati tudi sodni izvedenec za področje smučarskih nesreč.

Čelada pomaga, a ni dovolj

Kaj so vzroki za nesreče, pri nas ni znano iz preprostega razloga: ni narejenih analiz. "To je naloga države in v ekspertni skupini, ki bi tako analizo, ki bi bila podlaga za preventivno ukrepanje, pripravila, bi z veseljem sodeloval. Že zdaj pa lahko ugotavljam, da bi bilo treba pravila približati smučarjem, žičničarji lahko table postavijo tja, kjer se čaka na žičnico, taka tabla je lahko del ograje," pravi Roman Šturm.

Neizpodbitno dejstvo je, da življenja rešuje čelada. Pri nas je obvezna za otroke do 14. leta, podobno je tudi v tujini. "V Franciji ni zakonske prisile za nošnjo čelade, so pa pred leti začeli z obsežno akcijo ozaveščanja, zaradi česar se je uporaba čelade močno povečala, zmanjšalo pa se je število hudih poškodb glave. Seveda pa le čelada ni dovolj," je še enkrat več poudaril Roman Šturm.

Če za svojo varnost največ lahko naredijo smučarji sami, pa je več kot očitno treba narediti več tudi pri zagotavljanju varnosti s strani žičničarjev in nadzornih služb, pa čeprav tudi s kaznovalno metodo. Pri nas je to področje razdeljeno na dve ministrstvi (notranje in prometno), varnost pa nadzirajo inšpektorji, policija in nadzorniki. V Italiji so za varnost zadolženi karabinjerji, usposobljeni tako za varovanje in reševanje kot za kaznovanje.

Enotni nadzor?

Tudi pri nas je vse več zagovornikov enotnega nadzora neodvisnih nadzornikov, ki jih plačuje in izobražuje država in ne upravljalci smučišč. Izkušnje takega sistema ima Aleš Uršič, predsednik združenja žičničarjev in direktor smučišča Kanin, ki je od letos povezano z italijanskim Nevejskim sedlom. "Smučišča se morajo držati zakonskih določil in obratovalnega dovoljenja. Nikomur pa ne morete preprečiti, da se poda v neznani svet celega snega zunaj smučišč," je za začetek poudaril Aleš Uršič, ki sedanji sistem nadzora ocenjuje za dobrega. "Nadzornik ima pooblastila notranjega ministrstva in ne odgovarja le delodajalcu. Prav tako dober je italijanski sistem. Nadzor je v tem primeru zunanji in je strošek države. Sicer pa tudi pri nas dobro sodelujemo s policijo, ki je pri nas prisotna ob povečanem obisku. Tako bo tudi med počitnicami," je še dodal Aleš Uršič.

Da bi bila pogostejša ali celo stalna prisotnost policistov dobrodošla, sta se na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi poostrenega nadzora na smučiščih med zimskimi šolskimi počitnicami strinjala tudi mag. Jurij Kos s prometnega inšpektorata in Alojz Sladič iz generalne policijske uprave. "Ideji o stalni prisotnosti policistov vsaj na večjih smučiščih smo zelo naklonjeni. Iz preprostega razloga, saj naši inšpektorji opažajo, da sta takrat, ko so prisotni policisti na smučišču, varnost in obnašanje smučarjev precej drugačna kot sicer," je o vplivu modrih uniform na pazljivejše smučanje spregovoril Jurij Kos. Poudaril je, da je treba policiste na smučiščih tudi ustrezno opremiti za to, da bo v perspektivi nadzor na ta način urejen. S Kosom se je strinjal tudi Alojz Sladič: "Moram povedati, da je ideja kar dobra, vendar trenutna zakonodaja tega ne omogoča."

Trenutno zakonodaja prav tako ne omogoča ustreznega nadzora nad tistimi smučarji, ki želijo uživati v vožnji po sveže zapadlem snegu zunaj smučišč, v naravi. Sladič je včeraj pojasnil, da smučanje zunaj smučišča zakonsko ni regulirano in da gre za smučanje na lastno odgovornost. Podobno naj bi bilo tudi na tujih smučiščih. Po besedah Sladiča se smučanje zunaj smučišč pojmuje kot nekakšno obliko "adrenalinskega" športa, kjer je tveganje za nesrečo bistveno večje.