Pojasnilo odgovornih na Mestni občini Ljubljana, kako so pri 97 milijonov evrov vrednem projektu lahko spregledali omenjena objekta, je preprosto: "Mestna občina nima izkušenj z gradnjo stadionov in športnih dvoran, saj vemo, da je od zadnjih zgrajenih minilo več desetletij." Da so na ogrevalno dvorano in pomožno nogometno igrišče pozabili, je po njihovi razlagi kriv tudi leta 1997 izvedeni urbanistični razpis, ki teh ni predvideval, "razpisne rešitve pa so bile ena od osnov javnega razpisa za iskanje zasebnega partnerja".

Razpis na robu absurda

Dr. Boris Leskovec, ki na arhitekturni fakulteti predava projektiranje športnih objektov, ob tem poudarja, da je takratni razpis, ki sta ga dobila današnja projektanta Jurij Sadar in Boštjan Vuga, iskal urbanistične rešitve za celotno območje in arhitekturno rešitev za univerzitetno dvorano. "Za stadion razpisa ni bilo, to delo je šlo, če lahko tako rečem, pod mizo. Tudi športna dvorana danes sploh ni več univerzitetna, temveč je dvorana za vrhunski šport. Ne razumem, kako so si predstavljali, da bo deset košarkarjev treniralo v dvorani za več kot deset tisoč ljudi. Obratovalni stroški in vzdrževanje bi bili astronomski. Tudi načrtovati nogometni stadion brez pomožnega igrišča je nesmisel. Spartak iz Subotice ima poleg stadiona še 16 pomožnih igrišč! Takšnih neumnosti ni na svetu! To je na robu absurda, skregano je z vsako logiko, skregano je z vzori iz tujine in s čisto normalno strokovno presojo."

Na oglede šele po končanem razpisu

Šele po obisku športnih dvoran in nogometnih stadionov v tujih mestih, ko sta bila za zasebna partnerja že izbrana Gradis G in Energoplan, so na MOL ugotovili, da brez manjše ogrevalne dvorane in vsaj še enega nogometnega igrišča ne bo šlo: "Odločili smo se, da bomo v svetu poiskali najprimernejše vzorčne objekte med že zgrajenimi in primernimi za naše okolje. Ker sta bila izbrana športna dvorana Arena Helsinki in stadion Stawanger, ki imata ogrevalno dvorano oziroma pomožno nogometno igrišče, je bilo sprejeto, da se poleg rešitev iz urbanističnega razpisa dodatno zgradita še ta objekta." Ob tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj se na oglede evropskih stadionov in dvoran z mestne občine niso odpravili še pred objavo razpisa, tako da bi vanj vključili ogrevalno dvorano in pomožno igrišče, ki ju bo bodo morali zdaj doplačati.

Kdo bo plačal za pozabljivost?

Na mestni občini zdaj poskušajo prikriti spodrsljaj s pomočjo hipotetičnih sredstev ministrstva za šolstvo, ki naj bi jih pridobili v prihodnjem letu in s katerimi naj bi pokrili dodatno investicijo, brez katere ne morejo računati na organizacijo velikih mednarodnih tekmovanj po zahtevah zvez UEFA, FIBA in IHF. Državno sofinanciranje je ocenjeno na 21,460.000 evrov, pri čemer nam ni znal nihče natančno pojasniti, na podlagi česa so to številko izračunali. Na MOL so sicer zatrdili, da je to vrednost projekta Športnega parka Leona Štuklja (predviden v Stožicah) iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje od 2007 do 2023, ki jo je sprejela že prejšnja vlada, vendar so ob tem pozabili pojasniti, da je ta projekt ob univerzitetni športni dvorani predvideval kongresno-sejemsko središče, ne pa nogometnega stadiona in trgovskega središča ter da je bilo za ta projekt leta 2007 predvidenih 20 in ne 21,46 milijona evrov državnega denarja.