Na razpis za štipendijo se je prijavilo 29 kandidatk, tako kot lani jih je bilo največ s področja biomedicine, je pojasnil dr. Edvard Kobal, predsednik nacionalnega odbora Za ženske v znanosti. Enoletno štipendijo, ki znaša pet tisoč evrov, lahko štipendistka porabi za katerikoli namen, torej ne nujno v povezavi z njihovim doktorskim delom. Sicer pa si v okviru programa prizadevajo poleg dodeljevanja štipendij spodbujati tudi razpravo o položaju žensk v znanosti. 

Neža Finžgar se v okviru doktorskega študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ukvarja z razvojem nove inovativne metode čiščenja tal, ki so močno onesnažena s težkimi kovinami. Gre za metodo pranja tal, pri kateri se za odstranitev težkih kovin iz tal uporablja kelatne ligande (sestavina pralnih praškov). Onesnaženost tal s težkimi kovinami je namreč v svetu zelo razširjen in hkrati težko rešljiv problem. Z rezultati raziskave pa želijo prispevati k razvoju učinkovite, poceni in procesno preproste metode čiščenja s težkimi kovinami onesnaženih tal.
Znanstvenica in mati dveh otrok je prepričana, da se veliko znanstvenikov po koncu doktorskega študija znajde pred težko odločitvijo, kaj početi v prihodnosti. »Nagrada »Za ženske v znanosti« je meni vsekakor olajšala to odločitev, saj mi predstavlja spodbudo in potrditev, da sem na pravi poti«, je prepričana 30-letna Radovljičanka.

Nika Lendero Krajnc v okviru doktorskega študija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani raziskuje, kakšna struktura monolitnih filtrov bi bila najbolj primerna za čiščenje velikih krožnih DNK molekul (t.i. plazmidov), ki predstavljajo novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje – ta se uporabljajo v rekombinantnih cepivih proti malariji, virusu HIV in virusu gripe. 32-letna Velenjčanka sprejema nagrado kot potrdilo, da je bilo njeno dosedanje znanstveno delo dobro opravljeno in zanimivo ter koristno za širši krog ljudi. »S to štipendijo sem dobila še dodaten zagon za svoje raziskovalno delo,« je ob prejetju štipendije dejala Nika, ki poleg znanstvene opravlja tudi materinsko vlogo.

Petra Brožič pa si je štipendijo prislužila z doktorskim študijem na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v okviru katerega proučuje hidroksisteroid-dehidrogenaze, encime, ki v človeškem telesu sodelujejo pri biosintezi in inaktivaciji vseh steroidnih hormonov (kot so npr. spolni hormoni), vplivajo pa tudi na delovanje lipidov, sladkorjev, maščobnih kislin in snovi, ki jih v telo vnesemo denimo z zdravili. Znano je, da je pri hormonsko odvisnih oblikah raka (rak dojk, prostate, endometrija, jajčnikov) ter nekaterih drugih boleznih (epilepsija, depresivne motnje, pljučni rak, debelost) delovanje teh encimov spremenjeno. S svojim raziskovalnim delom pa želi poiskati spojine, ki bi zavirale delovanje teh encimov in tako pripomogle k zdravljenju naštetih bolezni.
28-letna Pivčanka vidi štipendijo kot moralno podporo, ne zgolj denarno, ki je hkrati tudi priznanje za uspehe celotne raziskovalne skupine, katere del je.