Gospod Rončević, kako je sploh prišlo do omenjene raziskave?
Na fakulteti nas je zanimalo, kje smo v primerjavi s konkurenco, zato smo se odločili za interno raziskavo, ki bi nam to povedala. Raziskava sicer še ni zaključena in bo trajala še nadaljnje dve, tri leta. Potrebno je poudariti, da pri tej raziskavi ne gre za primerjavo kakovosti fakultet, temveč za primerjavo kakovosti kadra.
Ste računali na takšen odziv?
Raziskavo smo včeraj predstavili novinarjem iz novogoriške regije, kjer se FUDŠ nahaja, da bi jim pokazali, da smo kakovostni. Nismo računali, da bo predstavitev tako odmevna, vendar pa nimamo nič proti. Nasprotno, veseli bomo, če pride do javne razprave o vzpostavitvi indikatorjev, po katerih bi lahko rangirali slovenske fakultete. Kajti tega zaenkrat pri nas ni.
Kakšno metodologijo ste torej uporabili?
Da se je določena fakulteta sploh uvrstila v raziskavo, je morala zadostiti trem kriterijem. Pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS je morala biti registrirana kot družboslovna fakulteta, imeti pa je morala tudi vsaj polovico družboslovnih raziskovalcev in vsaj pet zaposlenih.
Podatke smo nato jemali iz baze Sicris (Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji), kjer je za vsakega posameznega predavatelja oziroma raziskovalca navedeno število njegovih publikacij, ki so točkovno ocenjene glede na kakovost in mesto izida, ter njegovi citati. Oba podatka smo primerno obtežili in sešteli, tako da smo na koncu dobili skupno oceno kakovosti predavateljev.
Kateri so tisti predavatelji, ki so bili najbolje ocenjeni?
Tega podatka nismo nameravali vključiti v študijo, saj nam ne gre za primerjavo posameznikov, ampak fakultet. Po spominu pa lahko rečem, da so visoko ocenjeni na primer Frane Adam, Štefan Bojnec, Boštjan Antončič, Vasja Vehovar, Anuška Ferligoj, Valentina Hlebec,...
