Na vprašanje o odnosih med Izraelom in Palestinci Obama ni želel kritizirati izraelske politike nadaljevanja gradnje nezakonitih naselij na palestinskih ozemljih in je zagotovil, da je Izrael trden zaveznik ZDA. Obenem je dejal, da je treba posvetiti pozornost tudi potrebam Palestincev ter poudaril, da išče rešitev, po kateri bosta lahko obe strani živeli v miru. Obe strani je tudi pozval k vrnitvi za pogajalsko mizo.
Večinoma demokratskim volivcem v dvorani univerze Tampa je Obama ponovil, da si bo prizadeval za odpravo prepovedi služenja homoseksualcev, ki svoje spolne usmerjenosti ne skrivajo, v oboroženih silah.
Obisk je bil sicer predvsem namenjen predstavitvi programa financiranja sistema hitrih železnic po ZDA, med drugim proge od Tampe do Orlanda na Floridi.
Zvezna vlada je iz lani sprejetega stimulacijskega paketa namenila osem milijard dolarjev za hitre železnice. V Kaliforniji naj bi vlaki med San Franciscom in Los Angelesom vozili s hitrostjo 320 kilometrov na uro, na Floridi pa s hitrostjo prek 200 kilometrov na uro. Obama je dejal, da gre le za začetna sredstva, kongres pa namerava v prihodnjih letih vsako leto prositi najmanj za milijardo dolarjev za nadaljevanje projektov.
ZDA v železniškem prometu zaostajajo za ostalimi razvitimi državami, kolikor toliko hitro železnico pa imajo le na progi od Bostona do Washingtona preko New Yorka. Z osmimi milijardami dolarjev bodo začeli projekte v 31 zveznih državah in Obama je poudaril, da to pomeni na tisoče novih delovnih mest.
Progo od Tampe do Orlanda naj bi kasneje podaljšali do Miamija, če bo seveda še naprej na voljo zvezni denar. Velik projekt, ki konkurira izgradnji nacionalnega omrežja avtocest v času predsednika Dwighta Eisenhowerja, bo sicer v največji meri izkoriščal tuje znanje in tehnologijo. Kljub temu ponekod "hitra" železnica ne bo zares hitra. V Ohiu, na primer, bodo vlaki na progah med Clevelandom, Columbusom, Cincinnatijem in Daytonom vozili le s hitrostjo 130 kilometrov na uro.
