Kljub temu je direktor TEŠ Uroš Rotnik poudaril, da pogodba, ki so jo podpisali junija 2008, "ščiti izvedbo investicije". "Protikorupcijska klavzula v pogodbi je enaka kot v modelni pogodbi mednarodne trgovinske zbornice (ICC). Ta člen so pisali strokovnjaki za mednarodno pravo," je pojasnil Rotnik. Na včerajšnji novinarski konferenci v Šoštanju sicer ni bilo prvega moža Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Boruta Meha.
Na vprašanje, ali je ključno pogodbo za blok 6 sploh mogoče prekiniti, je odvetnica Anita Dolinšek, ki je odgovorna za pravni del projekta, odgovorila, da je "to odvisno od izpolnjevanja obveznosti pogodbenih strank". "Protikorupcijsko klavzulo je treba brati v okviru celotnega posla, pri čemer sankcija ničnosti za takšne konkretne posle ni vedno najprimernejša. To namreč pomeni, da mora vsaka stranka vrniti, kar je predmet pogodbe," je poudarila Dolinškova in dodala: "Recimo, da bi razlogi za ničnost nastopili, ko bi bilo pol bloka že postavljenega. To bi bilo ekonomsko nesmiselno, zato je na pogodbo treba gledati v tem duhu. Gre za specifično vrsto pogodbe, namen tovrstnih pogodb pa je, da se obdržijo v veljavi."
"Pogodba zato omogoča druge sankcije v primeru nepravilnosti in nezakonitosti, ki so dosti bolj primerne in v skladu s poslovno prakso, od odškodnin do prilagoditev pogodb in drugih sankcij," je razložila odvetnica. Na ponovljeno vprašanje, kdaj natančno lahko TEŠ, ki je Alstomu v minulih dveh letih že nakazala 110 milijonov evrov, pogodbo prekine, se je Dolinškova v izogib natančnejši razlagi sklicevala na "poslovno skrivnost". Ob tem velja spomniti, da so še pred desetimi dnevi enako odgovorili tudi, ko smo želeli preveriti naše informacije, da pogodba temelji na švicarskem pravu.
Zakaj so v TEŠ kot naročniki pristali na to, da pogodba temelji na švicarskem pravu, če pa so v pogajanjih sodelovali tudi predstavniki švicarskega podjetja iz koncerna Alstom? "Tako smo se dogovorili z dobaviteljem, ki prihaja iz Francije oziroma Nemčije, saj gre za nevtralno pravo," je odgovoril Rotnik in opozoril, da na švicarskem pravu temelji tudi pogodba o dobavi opreme za peti blok TE Šoštanj. Na novinarski pomislek, da gre v tem primeru za pogodbo, ki je bila podpisana leta 1974, pogodbo za blok 6 pa so podpisovala podjetja iz držav EU, je Rotnik odvrnil, da "so v TEŠ pred podpisom pogodbe preverili, kaj takšna ureditev pomeni". "Del slovenskega obligacijskega zakonika izhaja iz švicarskega prava, to državo pa zavezujejo tri konvencije v zvezi s korupcijo," ga je dopolnila Dolinškova. Kot smo že poročali, je besedilo protikorupcijske klavzule iz pogodbe z Alstomom v nasprotju s slovenskim obligacijskim zakonikom.
Ali torej poslovodstvo družbe, ki je v izključni lasti državnega Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ocenjuje, da je pri ohlapnih protikorupcijskih klavzulah ravnalo neodgovorno? "Nikakor ne," je odgovoril Rotnik. "Pogodbo je ves čas možno prekiniti, a pri tem morata biti znana vzrok in posledice. Te pa bo nosil tisti, ki bo kriv za razveljavitev pogodbe," je pojasnil Rotnik in pri tem "zavrnil vsa namigovanja o domnevnem pojavu korupcije pri projektu blok 6". "Pogodbo smo sklenili brez posrednikov, pričakujemo pa, da bo sume ovrgla tudi komisija za preprečevanje korupcije," je dejal Rotnik.
primoz.cirman@dnevnik.si
