Direktor TEŠ Uroš Rotnik je na včerajšnji javni predstavitvi največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije na gospodarski zbornici namreč potrdil, da bodo v TEŠ z zagonom novega, šestega bloka bolj ali manj ustavili obratovanje petega bloka. Pri tem velja opozoriti, da so v Šoštanju še pred tremi meseci v investicijskem načrtu, ki ga je potrdil nadzorni svet holdinga, predvideli, da bo blok 5 z zmanjšano močjo obratoval do leta 2027. Prav peti blok naj bi bil edini od obstoječih blokov, ki bi deloval tudi po letu 2015, ko naj bi v TEŠ zagnali blok 6. Blok 5 naj bi po načrtu vsaj do leta 2021 proizvajal okrog 1100 gigavatnih ur električne energije na leto, torej skoraj četrtino proizvodnje iz Šoštanja.
To posledično pomeni, da bo TEŠ tudi v primeru izgradnje šestega bloka namesto 4700 gigavatnih ur električne energije, kot je predvideno v investicijskem načrtu, proizvajal "le" okrog 3500 gigavatnih ur na leto. Povedano preprosteje, tako rekoč vsa električna energija, ki jo bo po letu 2015 proizvajala TE Šoštanj, bo nastajala v novem bloku 6. Peti blok, na katerega so v Šoštanju še pred devetimi leti dogradili razžvepljevalno napravo, lani pa še plinsko turbino z močjo 42 megavatov, bo tako po novem služil le še kot "hladna rezerva". "Zagnali ga bomo takrat, ko ga bomo rabili, torej, če bo izpadel blok 6 in električne energije ne bo mogoče nadoknaditi z uvozom," je zbranim pojasnil Rotnik in priznal, da so bili podatki v študijah, ki so jih pred meseci predstavljali javnosti, "ohlapni". Investicijski načrt sicer za "hladno rezervo" predvideva blok 4.
Zakaj so se v TEŠ čez noč odločili za "ohladitev" petega bloka z močjo 335 megavatov? Rotnik je včeraj pojasnil, da je njihova odločitev povezana s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja, ki ga je TEŠ dobil lani novembra, torej že po potrditvi investicijskega načrta. Kljub temu po naših informacijah "ohladitve" bloka 5 niso zahtevali na državni agenciji za okolje, ki je TEŠ izdala soglasje. Še več, agencija naj bi v dovoljenje celo eksplicitno zapisala, da blok 5 lahko obratuje tudi po zagonu bloka 6 in da to ne bo vplivalo na okolje zunaj meja Slovenije, torej v Šoštanju najbližji Avstriji. Res pa je, da bi bil skupni izpust ogljikovega dioksida obeh blokov zelo verjetno enak sedanjim izpustom TEŠ. Ta je v minulih letih v zrak spuščala od 4,6 do 4,9 milijona ton ogljikovega dioksida, Rotnik pa je včeraj dejal, da bo količina emisij ogljikovega dioksida iz TEŠ po letu 2015 znašala 3,1 milijona ton. To pa je enako predvidenim emisijam, ki jih bo v zrak spuščal zgolj blok 6.
Čeprav so se v TEŠ z odločitvijo o "ohladitvi" petega bloka izognili več stomilijonskim stroškom vlaganj v njegovo predelavo, saj bi omenjeni blok ob optimalnem delovanju po letu 2016 krepko presegal dovoljene vrednosti emisij dušikovih in žveplovih oksidov, je neznank, povezanih z ekonomiko šaleške energetike v prihodnjih letih, zdaj še več.
Dejstvo, da bo skupna proizvodnja TEŠ po letu 2015 za četrtino manjša od načrtovane, namreč pomeni, da bo elektrarna porabila precej manj premoga, kar bodo posledično najbolj čutili v Premogovniku Velenje. Od tam so še leta 2008 v Šoštanj prodali okrog štiri milijone ton premoga, kar je družbi, ki jo vodi Milan Medved, prineslo 128 milijonov evrov prihodkov. Ob tem velja spomniti, da bo v skladu z investicijskim načrtom cena, po kateri bodo v Šoštanju kupovali velenjski premog, precej nižja od današnje - namesto 2,9 evra na gigadžul zgolj 2,25 evra. Tako ostaja odprto vprašanje, ali in kako bo uspelo premogovniku ob manjši prodaji premoga po krepko nižji ceni ohraniti isto število zaposlenih in obenem do leta 2018 izpeljati za skoraj 160 milijonov evrov obnovitvenih investicij.
