Poslanci SDS so novelo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v parlamentarno proceduro vložili že drugič, potem ko ga je državni zbor na decembrski seji enkrat že zavrnil. S predlogom naj bi odpravili neskladje 22. člena zakona z ustavo, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče glede ureditve pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja. Kot je v imenu predlagateljev pojasnil France Cukjati, so v tokratni predlog vgradili tudi pripombe zakonodajno-pravne službe.

Cukjati je spomnil, da je koalicija prvi predlog zavrnila z argumentom, da bo področje celovito urejeno v družinskem zakoniku ter izrazil upanje, da se to pri drugem poskusu ne bo ponovilo. V SDS namreč menijo, da sta istospolna skupnost in zakonska zveza sicer res podobni, ne pa enaki. Po Cukjatijevih besedah je bistvena razlika v usmerjenosti družinske zveze v "spočetje, rojstvo otroka in ustvarjanje biološko naravne družine".

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je pojasnila, da vlada tudi drugega predloga SDS ne podpira. Celovito reformo družinskega prava namreč namerava urediti v družinskem zakoniku, medtem ko bi se s predlogom SDS pravni položaj istospolnih skupnosti uredil parcialno, ne pa celovito, kot to namerava vlada.

Državna sekretarka je še opozorila, da razlikovanje istospolne skupnosti in zakonske zveze temelji na spolni usmerjenosti kot osebni okoliščini, kar pa je z vidika ustavnosti nedopustno. Poleg tega pa predlog poslanske skupine SDS po njenih besedah ne bi odpravil neustavnosti in bi povzročil notranjo nekonsistentnost zakona.

Argumentom vlade so sledili tudi v koalicijskih poslanskih skupinah. Majda Potrata (SD) meni, da so predlagatelji hote ali nehote spregledali eno temeljnih sporočil ustavnega sodišča: da je razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti nedopustno. Opozorila je še, da na področju dedovanja istospolnih partnerjev do sprejetja družinskega zakonika ne obstaja pravna praznina, saj je ustavno sodišče odločilo, da se na tem področju uporabljajo pravila, ki veljajo za zakonsko skupnost.

Predlog SDS tudi po mnenju Vita Rožeja (Zares) le parcialno uresničuje odločbo ustavnega sodišča, saj predlagatelji nimajo celovitega pogleda na istospolne partnerske skupnosti. Celovito ureditev pa prinaša predlog družinskega zakonika, kamor po Rožejevem mnenju sodijo tudi istospolne skupnosti. "Za družinski zakonik velja isto kot za Rimskokatoliško cerkev: ni se ga treba bati," je zaključil poslanec Zaresa.

Tudi po mnenju poslanca LDS Milana Gumzarja je izhodiščna težava razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti. V LDS še vedno menijo, da gre za vprašanja, ki se ne morejo urejati parcialno, in bodo sistemsko urejena v družinskem zakoniku. Tudi Vasja Klavora (DeSUS) je prepričan, da je smiselno počakati na družinski zakonik, ki bo razmerja kompleksno uredil. Iz zakonika po njegovem mnenju izhaja izenačitev skupnosti, saj razlikovanje ne sme temeljiti na spolni usmerjenosti posameznika.

Predlogu pa so naklonjeni v opozicijskih poslanskih skupinah. Robert Hrovat (SDS) je poudaril, da ima redkokatera država področje istospolnih partnerskih skupnosti urejeno v družinskem zakoniku, pač pa v posebnih zakonih, kar se jim tudi v poslanski skupini zdi smiselno. Meni tudi, da želi koalicija področje dedovanja za vsako ceno umestiti v družinski zakonik zato, da se bodo lahko sklicevali na odločbo ustavnega sodišča in tako preprečili morebitni referendum.

Tudi poslanci SLS podpirajo predlog, saj po besedah Jakoba Presečnika sledi odločbi ustavnega sodišča. S sprejetjem predloga bi po njegovem mnenju odpadla potreba, da bi istospolne partnerske skupnosti uredili v družinskem zakoniku. To področje namreč v zakonik ne sodi, saj se skupnosti razlikujeta predvsem v skrbi za otroke, meni Presečnik.

Da je predlog SDS primeren, so prepričani tudi poslanci SNS. Ne strinjajo se namreč, da bi področje istospolnih partnerskih skupnosti urejal družinski zakonik, kajti "to ni družina", pravi Srečko Prijatelj. Po njegovem prepričanju želi biti vlada s predlogom družinskega zakonika všečna, saj je "takšnih zvez kar nekaj".