Predlagatelji sprememb zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti kot temeljni cilj navajajo ureditev pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja. S predlogom so želeli odpraviti neskladje 22. člena zakona z ustavo, ki ga je julija lani ugotovilo ustavno sodišče, ter nadgraditi obstoječi zakon, je uvodoma pojasnil Jožef Horvat (SDS).

Po njegovih besedah ustavno sodišče odločbo utemeljuje z oceno, da je registrirana partnerska skupnost razmerje, ki je po vsebini podobno zakonski skupnosti. Določilo je odpravo neskladja v roku pol leta.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je pojasnil, da je vlada v DZ že posredovala v obravnavo predlog družinskega zakonika, s katerim je predlagana celovita reforma družinskega prava s sistemsko ureditvijo položaja istospolnih partnerskih skupnosti. S predlagano spremembo obstoječega zakona pa bi pravni položaj teh skupnosti uredili le parcialno, je prepričan. Po njegovem bi sprejem predloga povzročil tudi notranjo nekonsistentnost zakona.

Člani odbora so sicer v razpravi največ časa namenili predlogu družinskega zakonika, ki že dlje časa razdvaja javnost zaradi izenačevanja istospolnih skupnosti z drugimi družinami.

Alenka Jeraj (SDS) je poudarila, da so napovedi o družinskem zakoniku "precej vedeževalske". Ne vedo namreč, kdaj bo sprejet in kakšen bo, saj mu napovedujejo referendum. Ob tem je po poslankinih besedah ustavno sodišče odločilo, da so istospolne partnerske skupnosti podobne, ne pa enake zakonski zvezi med moškim in žensko.

Majda Potrata (SD) je dejala, da predloga ne bo podprla iz istih razlogov, kot ni podprla samega zakona. Izpostavila je, da nobena diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustna. Prav to je po njenem odločilo tudi ustavno sodišče. Že drugič obravnavati dopolnitve zakona pa je zanjo rahlo cinično.

Robert Hrovat je koalicijo pozval, naj predlog dopolnijo, če menijo, da ni celosten. Poudaril je še, da imajo le redke evropske države dedovanje istospolnih partnerjev urejeno v družinskem zakoniku.

Samostojni poslanec Vili Rezman meni, da se predlagatelj s predlogom problematike loteva restriktivno. Tudi odločba ustavnega sodišča ni bila pisana tako, da bi imela v mislih celostno problematiko, dodaja.

Podporo predlogu je napovedal Gvido Kres (SLS), saj bi po njegovih besedah s predlogom uredili področje dedovanja istospolnih, dokler ne bo družinski zakonik sprejet. Pogovor o tem pa bo po njegovem še vroč.

Tudi Ljubo Germič (LDS) je izpostavil, da bo vprašanje dedovanja istospolnih partnerjev celovito urejal družinski zakonik. V LDS po njegovih besedah ne morejo pristati na to, da bi lahko življenjske skupnosti razlikovali samo na podlagi spolne usmerjenosti.

Odbor je predlog sprememb zakona, ki jih je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, obravnaval že 1. decembra lani. Tudi tedaj je odbor predlog zavrnil, predlagatelji pa so ga na podlagi pripomb zakonodajno pravne službe dopolnili. Odbor je danes ponovno sklenil, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.