Poudarila je, da "so v dokumentaciji navedeni natančni podatki o izpustih žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prašnih delcev po letih do 2050, podatkov o izpustih CO2 pa ni". "Pri tem je prav tako problematično, da je Holding Slovenske elektrarne (HSE) v investicijskem načrtu za tono CO2 predvidel ceno v višini 20 evrov, pri čemer na britanskem ministrstvu za okolje že uradno računajo, da bo ta do leta 2030, ko bo novi blok na polno obratoval, dosegla najmanj 40 evrov," je pojasnila Ogorelec-Wagnerjeva.

V študiji, ki jo je na spletni strani objavila EBRD, eden od pomembnejših posojilodajalcev pri naložbi v blok 6, sicer ni mogoče najti grafa o postopnem padanju emisij CO2 iz TEŠ po dokončanju novega bloka. "Podjetje je vključeno v EU-shemo trgovanja z emisijami z dovoljeno letno alokacijo 4,3 milijona ton po državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov. Podatki podjetja o emisijah v zadnjih nekaj letih so bili od 4,6 do 4,9 milijona ton," navajajo avtorji dokumenta in dodajajo, da bo "ocena emisij" po letu 2015 "na ravni okoli štiri milijone ton".

Tudi gradiva, ki so jih javno objavili v HSE in TEŠ, temeljijo na emisijah CO2 na enoto proizvedene električne energije. Pri tem v Šoštanju ves čas poudarjajo, da bo šesti blok v okolje emitiral 35 odstotkov manj CO2 kot trenutni bloki v TEŠ za enako proizvodnjo. Pri tem velja opozoriti, da se bo skupna proizvodnja iz TEŠ po dokončanju novega bloka po letu 2015 povečala s sedanjih 3600 na 4700 gigavatnih ur električne energije na leto.

"Po naših izračunih se bodo absolutni izpusti CO2 z izgradnjo novega bloka povečali. Čeprav bodo v Šoštanju zaprli prve štiri bloke, bo po investicijskem načrtu do leta 2027 obratoval še blok 5. Če bo TEŠ proizvedla nekaj več kot tri milijone ton CO2 na letni ravni, bi to skupaj z blokom 5, ki trenutno proizvede dva milijona ton CO2, preseglo pet milijonov ton na leto, kar je več, kot TEŠ proizvede danes," je ocenila predsednica društva Focus Lidija Živčič.

Ta izračun sicer zanemarja podatek, da se bo proizvodnja električne energije (in s tem emisij CO2 v bloku 5) po zagonu šestega bloka praktično prepolovila in zmanjšala s 1800 na dobrih 1000 gigavatnih ur letno. Obenem je Živčičeva opozorila, da so v TEŠ precenili sedanji strošek specifične enote CO2, saj ta dejansko znaša 1,1 kilograma na kilovatno uro in ne 1,2. "Posledično bo zato tudi zmanjšanje tega stroška nižje od napovedanega," je dodala Živčičeva.

"Projekt bloka 6 je v najboljšem primeru na robu rentabilnosti. TEŠ bo kupone za CO2 kupovala z denarjem, ki ga bomo vsi plačevali za predrago električno energijo," pa je dejal nekdanji minister za energetiko Mihael Tomšič, ki kot alternativo projektu vidi gradnjo nove plinske enote in manjšega bloka z zmogljivostjo od 300 do 400 megavatov v Šoštanju. "Sodeč po resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih bi moral pri projektu sodelovati zasebni kapital, zdaj pa naj bi se projekt financiral izključno z državnimi sredstvi in posojili, in sicer v skupno okoli dvakrat višjem znesku od prvotno načrtovanega," je dodal Tomšič.

primoz.cirman@dnevnik.si