Ste po prespanih nočeh preboleli poraz z mladim Rusom Šibajevom v prvem krogu med posamezniki?

Še vedno sem besen kot ris. Ko bi vsaj izgubil, a pokazal nekaj svojega znanja. "Nabil" me je praktično brez boja in to me jezi. Povrhu sem se pred Velenjem res dobro pripravljal. Treniral sem v Charleroiju, zmagoval v nemški ligi, imel dober občutek, potem pa... Morda bi bilo bolje, da bi šel prej za 14 dni na Maldive in bi potem v Velenju igral bolje. Morda bom kaj takega storil prihodnje leto, saj slabše ne more biti.

Tudi med dvojicami sta s Srbom Aleksandrom Karakaševićem razočarala...

Ni sramota izgubiti proti korejski dvojici, pa še v igri za zmago sva bila do samega zaključka odločilnega niza. Pri nama je včasih problematičen pristop, saj naju porazi med posamezniki precej razočarajo, tako da se težko sestaviva med dvojicami. A to ni opravičilo za poraz v Velenju. Še vedno trdim, da sva ena najboljših evropskih dvojic ter da bova to še večkrat dokazala. V tej sezoni imava visoke cilje. Če se sestaviva, kot znava, sva težko premagljiva.

Lahko za velenjski turnir rečete, da niste bili kos pritisku?

Vsekakor je na domačem terenu prisotna večja želja kot denimo v Nemčiji ali Katarju. Tudi pritisk je precej večji. A vendarle ne bi rekel, da sem podlegel pritisku. V Velenju sem v preteklosti že večkrat igral zelo dobro. Nikoli ne razmišljam o tem, da bi moral na turnirju narediti dober rezultat, temveč se posvečam vsaki prepreki posebej. A se vedno zatakne prekmalu. Ne vem, zakaj. A je dejstvo, da sem vse manj potrpežljiv.

V tej sezoni si služite kruh v Sarbricknu, kjer vam gre v nemški ligi zelo dobro, saj ste na tretjem mestu.

Lahko rečem, da se v novi sredini počutim izjemno. Pred sezono je bil cilj obstanek v ligi, sedaj so apetiti precej višji, saj smo na lestvici tretji. Z igrami sem zelo zadovoljen, ob osmih zmagah imam štiri poraze. Morda bi bili uvrščeni še višje, a smo kar tri dvoboje izgubili z 2:3.

Kje boste igrali v naslednji sezoni?

Imam zelo veliko ponudb. Kličejo me številni klubi iz Nemčije, močno si me želijo Rusi, tudi Francozi bi me radi zvabili. A bi rad ostal v Sarbricknu, saj se počutim zelo dobro. Res je sicer, da Rusi ponujajo precej več denarja, a nikoli ne veš, če ga boš dobil. Star sem 29 let in veliko mi pomeni, da igram v sredini, iz katere grem lahko kdaj domov v Slovenijo, lahko obiščem dekle v Španiji... Zato me ponudbe iz manjših nemških krajev, kjer ni moč zapustiti vadbenega centra, ne zanimajo preveč.