Po besedah direktorja Lekarne Ljubljane Marka Jakliča je analiza JAZMP že novembra lani pokazala, da so njihovi galenski izdelki ustrezni, a jih o teh rezultatih ni obvestila. Ko so jih zahtevali sami, jih je njihovemu odvetniku izročila šele po osmih urah pogajanj, je povedal. V Lekarni Ljubljana poudarjajo, da jim je skrivanje teh podatkov povzročilo veliko poslovno škodo.
JAZMP je pred tem pri na Poljskem izdelanih zdravilih, ki jih Lekarna Ljubljana (LL) trži kot galenske izdelke, zaznala kršitve zakonodaje. Sprožila je tudi prekrškovni postopek, pri katerem so mogoče globe v višini 8000 do 120.000 evrov. V primeru nekaterih izdelkov, ki jih kot galenske prodaja LL, gre po njihovem v resnici namreč za zdravila, za katere bi bilo treba pridobiti dovoljenje za promet z zdravili. Kriteriji so pri tem strožji od tistih, ki veljajo za galenska zdravila.
"Zbujanje dvomov v interesu multinacionalk"
Jaklič je včeraj poudaril, da so bili postopki JAZMP proti LL sproženi le na podlagi anonimnih prijav. Poleg tega "iz zanesljivega vira vedo", da je JAZMP v zvezi z vprašanjem galenskih izdelkov obiskala izvršna generalna direktorica slovenskega Bayerja Petra Molan. Jaklič je poudaril, da ravno Bayerjev aspirin pred prihodom njihovega galenskega zdravila ni imel nobene konkurence. Zbujanje dvomov o varnosti njihovih izdelkov je "samo v interesu multinacionalk in ne potrošnikov", poudarjajo v LL.
JAZMP sicer ni edina, ki se v zadnjem času ukvarja z ravnanjem Lekarne Ljubljana. V teh dneh so se za izredni strokovni nadzor v dveh njenih enotah pa tudi galenskem laboratoriju odločili v Lekarniški zbornici Slovenije. Kritični so bili tudi do kartice zvestobe, saj "poslovna odločitev Lekarne Ljubljana o nagrajevanju bolnikov za nakup zdravil ni v skladu z etičnimi in strokovnimi načeli lekarniške stroke". S kartico zvestobe in vprašanjem galenskih izdelkov se, kot smo že poročali, ukvarja tudi komisija za preprečevanje korupcije. Marko Jaklič je zatrdil, da se "nadzora veselijo", saj imajo že tako ali tako pet nadzorov na leto. Sprašujejo pa se, "kam bo prišla lekarniška zbornica, če bo strokovne nadzore delala na podlagi anonimnih prijav". Glede očitkov na račun kartice zvestobe je poudaril, da je ta projekt dober za LL in njene stranke, ne pa za konkurenco, ki ima kar nekaj predstavnikov tudi v upravnem odboru Lekarniške zbornice Slovenije. Po njegovih besedah se je obisk v LL lani povečal za 20 odstotkov: "To marsikomu ni všeč". Čeprav pri kartici zvestobe jabolka zvestobe, ki prinašajo popuste pri nekaterih zdravilih brez recepta, strankam LL pripadejo tudi ob unovčenju zdravila na recept, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po Jakličevih besedah s tem vprašanjem "nima nič". "Recepte za zdravila pišejo zdravniki in ne lekarne," je poudaril.
Pri galenskih zdravilih milejši kriteriji
Kot so nam včeraj pojasnili na JAZMP, je bila direktorica Martina Cvelbar službeno odsotna. Na napoved kazenske ovadbe se tako še ni osebno odzvala, njena namestnica Vesna Koblar pa ugotavlja, da so nekatere včerajšnje trditve Lekarne Ljubljana napačne in zavajajoče. Kot je spomnila, zakon o zdravilih določa, da industrijsko izdelana zdravila ne smejo biti v prometu, če nimajo ustreznega dovoljenja za promet. "Še vedno velja, da Lekarna Ljubljana industrijsko izdelana zdravila, proizvedena v tovarni na Poljskem in pakirana v galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana, daje na trg kot galenske izdelke," ugotavlja Koblarjeva.
Evropska zakonodaja določa, da so galenski izdelki tista zdravila, ki jih pripravi lekarna v svojem galenskem laboratoriju, namenjena pa so izdelavi na drobno v tej isti lekarni, je pojasnila. Poudarila je, da zahteve pri dokazovanju kakovosti, varnosti in učinkovitosti za ta zdravila niso na enaki ravni kot za industrijsko izdelana zdravila. "Ker se predvideva, da so galenski izdelki pripravljeni v majhnem obsegu in na podlagi odnosa zaupanja med farmacevtom in bolnikom, trenutna zakonodaja o zdravilih ne predvideva dovoljenja za promet z galenskimi izdelki," je pojasnila. Pri galenskih izdelkih tako tudi ni predvidena ocena dokumentacije pristojnega organa o njihovi kakovosti, varnosti in učinkovitosti, preden pridejo v promet. "Tudi obveznosti rednih kontrol, nadzora in poročanja o neželenih učinkih niso opredeljene, zato galenski izdelki z vidika javnega zdravja ne smejo biti zamenjava za razpoložljiva industrijsko izdelana zdravila," je poudarila Koblarjeva.
