Odločitev izraelskega sodišča je razveselila Kafkove navdušence, ki upajo, da bodo rokopisi njegovo življenje in delo prikazali v novi luči. Razsodba zaznamuje konec prvega poglavja v borbi za pridobitev Kafkovih rokopisov.

Kafkovi navdušenci upajo, da bo med rokopisi avtorja Procesa morda celo nov nedokončan roman. Rokopise je shranila nekdanja tajnica Kafkovega prijatelja Maxa Broda.

Kaj je bilo shranjeno v starem kovčku vesta samo Eva Hoffe in Ruth Wisler, ki sta rokopise že prenesli v bančne sefe. Oporoko Esther Hoffe je sodišče zavrnilo in obrazložilo, da ni imela pravice Kafkove rokopise predati svojima hčerama.

Sodnik je sestrama dal 15 dni časa, da sami predata dokumente, sicer jima bodo zasegli predale, ki jih imata v bankah. Sestri naj bi rokopise shranile v petih predalih v Izraelu in enemu v Zürichu.

Franz Kafka je zaradi zapletov med prebolevanjem tuberkuloze umrl leta 1924. V času svojega življenja je objavil samo peščico kratkih zgodb, mnogo jih je ostalo neobjavljenih in nedokončanih. Pred smrtjo je Brodu ukazal, naj zbere vse njegove dnevnike, pisma in rokopise ter jih „nikoli prebrane zažge do zadnjega“.

Brod Kafkovih želja ni upošteval in njegova dela uredil in objavil. Pred vdorov nacistov na Češkoslovaško leta 1939 je rešil še preostanek zapisov, jih spravil v kovček in pobegnil v Tel Aviv.