To posledično pomeni, da bosta podpisnika vsa vprašanja, povezana z razlago pogodbe o dobavi in morebitnih sporih, urejala po pravu najstarejše evropske nevtralne države. Pri tem velja opozoriti, da so v pogajanjih s TE Šoštanj sodelovali tudi predstavniki švicarskega podjetja iz koncerna Alstom. To bi lahko potrjevalo domnevo, da so določila, ki po naših informacijah eksplicitno navajajo švicarsko pravo, v pogodbo vrinili predstavniki dobavitelja, torej Alstoma. Ta naj bi sicer po neuradnih podatkih tudi pripravil osnutek pogodbe.

TEŠ: Pogodba je zaupna

Na vprašanje, zakaj ob dejstvu, da so bili med pogajalci tudi predstavniki švicarskega Alstoma, v TEŠ kot naročniki v poslu niso vztrajali pri uveljavitvi slovenskega prava, iz Šoštanja včeraj nismo dobili odgovora. Vodja projekta bloka 6 Bojan Brešar nam je pojasnil le, da "je vsebina pogodbe z Alstomom poslovna skrivnost, zato o njej ne morejo javno razpravljati".

Kot je dejal, so nam v TEŠ pogodbo pripravljeni pokazati, a le pod pogojem, če bi podpisali tudi izjavo o zaupnosti in varovanju podatkov, ki so zapisani v pogodbi. "Nenazadnje ne gre za javni dokument, temveč za pogodbeni odnos med dvema pravnima osebama, katerega vsebino sta obe dolžni varovati kot poslovno skrivnost in v primeru njenega razkrivanja kazensko in odškodninsko odgovarjata," je dejal Brešar. Kot je znano, je TEŠ pogodbo z Alstomom podpisala konec junija 2008, dobro leto kasneje pa sta se obe strani v ponovnih pogajanjih dogovorili o končni ceni opreme.

Kljub temu nam je več neimenovanih virov, tudi iz pravniških krogov, potrdilo, da gre pri izbiri švicarskega prava za prakso, ki bi lahko bila v nasprotju z naročnikovimi interesi. Tako na primer pogodba o nakupu osemkolesnikov finske Patrie, ki jo je konec leta 2006 podpisalo ministrstvo za obrambo, eksplicitno navaja, da je za reševanje sporov pristojno sodišče v Ljubljani. V pogodbi med TEŠ in Alstomom naj bi jih po naših informacijah reševala arbitraža na Dunaju. "Vse pogodbe, ki smo jih v zadnjih letih sklenili s tujimi dobavitelji, temeljijo na slovenskem pravu," nam je potrdil Aleš Sila iz službe za odnose z javnostjo na ministrstvu.

Prav zavezanost k slovenskemu oziroma evropskemu pravu pa je bila eden ključnih pogojev ministrstva za gospodarstvo v pogovorih o plinovodu Južni tok. Ruska stran je namreč več mesecev želela graditi plinovod prek podjetja, ki bi ga Gazprom in Geoplin Plinovodi ustanovila v Švici. "Slovenija je članica EU in je dolžna spoštovati njen pravni red," so nam na ministrstvu za gospodarstvo odgovorili na vprašanje, zakaj so v pogajanjih z Rusi vztrajali, da morebitna sporna vprašanja urejuje pravo EU.

So v TEŠ opravili pravno analizo?

"Na splošno vnaprej ni mogoče reči, katero pravo je za naročnika ugodnejše. To je odvisno od konkretne pogodbe in nastalega spora. Razlogi, zakaj se je taka klavzula znašla v omenjeni pogodbi, so lahko povsem praktične narave, lahko pa gre za plod poglobljene pravne analize," je pojasnila dr. Jerca Kramberger Škerl s katedre za civilno pravo ljubljanske pravne fakultete.

"S praktičnega vidika je tako za naročnika praviloma ugodneje, da se uporablja njegovo domače pravo, a lahko tudi takšna izbira pripelje do pravnega rezultata, ki je za to stranko manj ugoden, kot če bi izbrala domače pravo sopogodbenika. Če pa je bila izbira prava opravljena na podlagi pravne analize, pa je možno, da si je zanjo ugodnejšo določbo 'izpogajala' ena ali druga stranka, ravno tako pa je možno, da uporaba švicarskega prava ustreza obema," je dodala sogovornica.

Na vprašanje, ali je uporaba švicarskega prava običajna v pogodbi med dvema pravnima subjektoma iz EU (uradna podpisnika pogodbe sta TEŠ in francoski Alstom, pogodba pa vključitev v posel dovoljuje tudi nemškemu Alstomu), pa je Jerca Kramberger Škerl odgovorila, da "se stranke na splošno redko odločajo za izbiro prava države, ki z njima ali njunim pravnim razmerjem ni pomembneje povezana". "Zaradi preprečevanja zlorab in tudi praktičnih težav pri uporabi tujega prava je taka izbira s pravnimi akti s področja mednarodnega zasebnega prava lahko tudi omejena. Če pa je pravno razmerje na kakšen način povezano s Švico, je izbira švicarskega prava načelno možna in upoštevna," dodaja sogovornica.

primoz.cirman@dnevnik.si