Google je pred dnevi zaradi kibernetskih napadov, ciljanih zoper kitajske borce za človekove pravice, sporočil, da ni več pripravljen cenzurirati rezultatov iskanj na spletni strani Google.cn in bo zato v naslednjih tednih s kitajskimi oblastmi v pogovorih o tem, kako bi lahko v skladu z zakonom, če je to sploh možno, imeli necenzuriran iskalnik.
Kibernetski vohuni s Kitajske so namreč pred časom napadli Google, poleg tega pa še najmanj 20 drugih podjetij, z očitnim namenom vdreti v e-poštne predale aktivistov z vsega sveta, so v torek pojasnili v Googleu in dodali, da jim je večino napada uspelo odbiti.
Ob tem se v Googleu zavedajo, da kljubovanje kitajskim vladnim zahtevam glede filtriranja iskalnih rezultatov lahko privede do tega, da bo Google moral zapustiti kitajski trg.
Ne glede na to, kakšno odločitev bo Google sprejel, pa to ne bo vplivalo na trgovinske in gospodarske vezi med Kitajsko in ZDA, je danes povedal tiskovni predstavnik trgovinskega ministrstva Yao Jian.
Peking je sicer v četrtek v svojem prvem uradnem odzivu na napoved Googlea poudaril, da je kitajski internet "odprt", a je hkrati vzel v bran svoj sistem cenzure in dejal, da morajo tuja podjetja ravnati v skladu z zakonom.
To je izpostavil tudi Yao, rekoč da morajo tuja podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, spoštovati zakone, javni interes, kulturo in tradicijo gostiteljske države ter v skladu s tem prevzeti družbeno odgovornost.
"Kitajska prehaja iz tradicionalnega planskega gospodarstva v socialistično tržno gospodarstvo. Stabilnost in razvoj sta zato v trenutnem položaju naši glavni prioriteti," je povedal.
Zaplet v zvezi z Googleom po mnenju analitikov lahko vpliva na odnose med največjim in tretjim največjim gospodarstvom na svetu, ki so razrahljani že zaradi vrste drugih razhajanj, na primer v zvezi z zavezami glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, intelektualne lastnine in vrednosti kitajske valute.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je pred dnevi že pozvala Peking za pojasnila glede kibernetskih napadov na Google, v četrtek pa je tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Philip Crowley dejal, da je v Washingtonu prišlo do srečanja predstavnikov ZDA in kitajskega veleposlaništva.
Po besedah Crowleyja ta primer sproža vprašanje tako glede internetne svobode kot varnosti interneta na Kitajskem, ki po zadnjih podatkih premore že več kot 380 milijonov uporabnikov interneta.
V ZDA je sicer že govora o zakonu o globalni spletni svobodi, ki bi ameriškim podjetjem prepovedoval shranjevanje osebnih informacij uporabnikov v državah, ki omejujejo miroljubno izražanje političnih in verskih stališč na spletu.
