Razlog za nepredvideno gesto Googla, ki je na Kitajskem začel delovati šele leta 2006, so domnevni kibernetični napadi na poštne predale oporečnikov ter kraja intelektualne lastnine. V sporočilu kalifornijskega spletnega velikana, ki ga je podpisal David Drummond, vodja pravne službe, so omenjeni hekerski napadi v decembru. Takoj po objavi sporočila je Google na svoji kitajski spletni strani začel umikati filtre, ki so kitajskim uporabnikom branili dostop do informacij o tiananmenskem pokolu, Falungongu, Tibetu, skratka vseh temah, ki jih je Peking postavil na črni seznam in s katerimi je pogojeval delovanja Googla na Kitajskem.

Google je zaman lovil Baiduja

Vzporedno s skrajno tragičnimi novicami iz Port-au-Princea se je v sredo na spletu vnela razprava o pomenu Googleove odločitve, da s kitajskimi oblastmi prekine dogovor o pogojih delovanja na tamkajšnjem dobičkonosnem trgu. Google, ki je v Pekingu lansko leto odprl moderno poslovno središče, v katerem je zaposlenih 700 ljudi, nadzira okoli 32 odstotkov kitajskega internetnega tržišča, ki je s 380 milijoni uporabnikov največje na svetu. TechCrunch, spletna stran, ki sledi vsem dogodkom v Sillicon Valleyju, sumi v transparentnost odločitve in omenja, da gre za taktiko in poskus rešitve poslovno neuspešne Googlove operacije na Kitajskem, kjer prevladuje lokalni iskalnik Baidu. Mnogi ameriških mediji, ki so v zadnjem času omenjali nevarnost, da bo Google kot iskalnik postal monopolist, omenjajo dvoličnost odločitve v smislu, zakaj zdaj in ne že pred štirimi leti, ko je kalifornijski spletni orjak privolil v delovanje pod diktatom kitajske cenzure. Mnogo več žalosti, razočaranja in bojazni ob možnosti, da se Google umakne, pa je sporočilo povzročilo na Kitajskem. V sredo so pred poslopjem Googla prebivalci Pekinga prižigali svečke in polagali cvetje. Temu spontanemu in naivnemu odzivu majhne množice, ki evocira mnogo pomembnejše dogodke, kot sta bila pokol na Tian Anmenu ali smrt princese Diane, so se z večjo dozo racionalnosti pridružili kitajski blogerji, enotni v oceni, da bi Googlov umik pomenil neprecenljivo škodo za razvoj interneta in svobodo obveščanja na Kitajskem. Ne glede na to, da je bila cenzurirana, je imela kitajska inačica Googla v primerjavi z domačim iskalnikom Baidu še vedno večjo količino in bolj kakovostne informacije, trdijo tako mnogi blogerji kot tudi tisti uporabniki, ki so do torka svojo elektronsko pošto zaupali ameriški družbi in uporabljali mnoge Googlove zastonjske usluge.

V ZDA domnevno še več kibernetskih napadov iz Kitajske

In medtem, ko so delnice Baiduja v sredo poskočile za 13 odstotkov, z nacionalizmom prepojeni del Kitajske pa je klical hura, treznejša razmišljanja nakazujejo predvsem na dejstvo, da Googlova zahteva po ukinitvi cenzure in grožnja z umikom iz Kitajske ne bosta spremenili politike kitajskega režima.

Uradni Peking je včeraj bolj ali manj molčal, dvignila pa se je temperatura v ZDA, kjer vse več internetnih podjetij omenja napade, ki prihajajo iz Kitajske. Ne gre zgolj za vdiranje v poštne predale tibetanskih aktivistov, kot je to včeraj dokazoval New York Times, temveč za množične kibernetske napade, vohunjenje in kraje intelektualne lastnine, ki izvirajo iz Pekinga.