Vodja zimske službe na KPL Zvonko Šavor pravi, da so se njihovi delavci ves prejšnji teden po najboljših močeh lotevali čiščenja snega, res pa je, da so kupi ponekod ostali, a dodaja, da so "pločniki in ceste po njegovem mnenju že v veliki meri očiščeni".
Že včeraj so se delavci KPL lotili odvažanja teh kupov snega, a vsega ne bodo mogli hitro odpeljati. Šavor ocenjuje, da bodo mesto dodobra očistili v približno desetih dneh, strogo središče pa do konca tega tedna. "Primarno se bomo lotili velikih cest in križišč, sneg bomo odvažali tam, kjer kupi zavirajo preglednost ali zapirajo kolesarsko stezo in pločnik. Na prednostnem seznamu so tudi avtobusna postajališča, bližine šol, vrtcev, bolnišnic in zdravstvenih domov," je opisal Šavor. Delavci pa bodo lahko delali le ponoči, opozarja, saj takrat na pločnikih ni pešcev, večinoma pa so sproščene tudi modre cone, plugi pa ne ovirajo prometa. Tiste modre cone, ki bodo tudi ponoči toliko zaparkirane, da s plugom ne bodo mogli zraven, pa bodo ostale pod snegom, pravi.
Medtem pa so za čiščenje dostopnih poti, dovozov ob blokih, parkirišč, prostorov za smetnjake in dvorišč, torej funkcionalnih zemljišč pred stanovanjskimi bloki odgovorni stanovalci oziroma upravljalci ali hišniki.
Odvečni sneg bo zimska služba odvažala v Ljubljanico kot vsa minula leta, a strokovnjaki tudi tokrat opozarjajo, da ima sneg v rekah precej negativnih posledic. Predvsem v tistih rekah, kjer so nižji vodotoki, lahko sol, ki je v snegu, povzroči precejšen stres za mikroorganizme in vpliva na spremembo elektrolitov, pravi profesor na Biotehniški fakulteti Mihael J. Toman. Spremembe v vodi je zaznala tudi čistilna naprava, a do zdaj v tej smeri še ni bilo narejenih konkretnih raziskav. "Sol ima resne vplive na reke in je problem, le da se o tem premalo govori," opozarja. Tako bi bilo primerneje, če bi sneg spuščali v večje reke, kot je Ljubljanica, denimo v Savo, kjer je tudi vodotok večji.
