Prebivalce pozivajo, naj osebna vozila z Velikega trga preparkirajo na parkirišče pri ladjedelnici. Prebivalcem, ki živijo v plimovanju bolj izpostavljenih predelih mesta, predvsem ob Velikem trgu in v ulicah za njim ter na Sončnem nabrežju in v bližnjih ulicah, svetujejo, naj med 1. in 6.uro zjutraj spremljajo stanje plimovanja. Vrednejše predmete in po možnosti lažje pohištvo naj dvignejo na višji nivo.

Enote za zaščito in reševanje in gasilci bodo ponoči spremljali plimovanje in po potrebi izvajali zaščitne ukrepe. V primeru ogroženosti ali nuje naj občani pokličejo na Regijski center za obveščanje na številko 112, svetujejo z občine.

V jutranjih in dopoldanskih urah bo obala na izpostavljenih mestih zaradi močnejšega južnega vetra dodatno ogrožena zaradi valovanja, plimovanje morja pa bo povišano tudi v soboto zjutraj, še sporočajo z občine.

Zaradi padavin bodo najbolj narasle reke v Posočju

Zaradi padavin v minuli noči so nekatere reke spet začele naraščati. Trenutno še vedno poplavljata Vipava in Ljubljanica. Zvečer in v noči na petek meteorologi pričakujejo izdatnejše padavine zlasti v zahodni Sloveniji. Najbolj bodo narasle reke v Posočju, in sicer Soča, Učja, Idrijca, Vipava s pritoki ter reka Reka, opozarjajo na Arsu.

Kot opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso), bodo navedene reke ponovno poplavljale. Še naprej bodo počasi naraščale tudi kraške reke na notranjskem in dolenjskem krasu. Obseg poplav na kraških poljih se bo povečeval. Čez dan bodo narasle tudi reke v osrednji Sloveniji ter Savinja. Večjih razlivanj na teh območjih po ocenah meteorologov zaenkrat ne gre pričakovati.

V petek čez dan bodo reke še naprej ohranjale velike pretoke in tudi poplavljale. V noči na soboto na agenciji pričakujejo počasno upadanje rek v zgornjem toku, reke v spodnjem toku in kraške reke pa bodo še naprej naraščale.

Zaradi padavin in razmočenega terena bo povečana tudi možnost zemeljskih zdrsov, opozarjajo na Arsu. Zato strokovnjaki Geološkega zavoda Slovenije prebivalcem na območjih, ki so bolj izpostavljena pojavljanju zemeljskih plazov, priporočajo, da stalno spremljajo objekte, predvsem stanovanjske objekte.

Kot je za STA poudaril direktor Geološkega zavoda Slovenije Marko Komac, naj prebivalci na objektih spremljajo predvsem pojav kakršnih koli svežih razpok na zidovih in podpornih zidovih ali pa na objektih. Pozorni naj bodo tudi na pojavljanje sprememb na samem terenu, kot so razpoke, premiki in večje zamakanje vode na določenem območju, svetuje Komac.

Po njegovih besedah so v Sloveniji nekatera območja bolj tvegana za pojav plazenja zemlje. Običajno so za plazenje najbolj izpostavljena tista območja, ki ležijo na manj obstojnih kamninah. To so območja osrednje Slovenije od Tolminskega preko Škofjeloškega hribovja pa naprej čez Zasavsko hribovje proti Halozam.

Zelo izpostavljene so tudi Slovenske Gorice in del Pohorja, predvsem pa tista območja, kjer so kamnine manj stabilne, pravi Komac. Ob tem poudarja, da se lahko zemeljski plazovi pojavljajo tudi na drugih območjih.

V noči na petek bo sicer morje med 2. in 6. uro na mareografski postaji Koper doseglo višino med 320 in 340 centimetrov in pri tem poplavilo nižje dele obale. Podobno visoko plimo pričakujejo tudi v noči na soboto med 3. in 7. uro zjutraj.

Narasle reke povzročajo težave savskim in soškim elektrarnam

Zaradi povečanega vodostaja v spodnjem toku na rekah, ki so ga v sredo povzročile obilne dežne padavine, je bilo začasno zaustavljeno tudi obratovanje verige spodnje savskih in soških elektrarn, so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne. Primanjkljaj potrebne električne energije so zagotovili Termoelektrarna Šoštanj in drugi termo objekti.

Podobne vremenske razmere, kot so bile v sredo, so predvidene tudi za petek in soboto, kar pomeni, da lahko ponovno pride do potrebe po zaustavitvi omenjenih hidroelektrarn. Kot so še sporočili iz HSE, bodo morebitne dodatne težave uravnavali s povečano proizvodnjo v Termoelektrarni Šoštanj in s tem zagotovili zadostne količine električne energije za stabilnost v elektroenergetskem omrežju.

Morje tudi danes ponoči poplavljalo

Zaradi povišanega plimovanja je morje med 1. in 5. uro zjutraj prestopilo bregove in poplavilo najnižje dele Obale. Plimovanje je bilo k sreči manj intenzivno kot preteklo noč in pod pričakovanim, so pojasnili s koprske policijske uprave. Sirena za javno alarmiranje v Piranu se to noč tako ni sprožila. Zaenkrat tudi ni poročil o materialni škodi.

V Piranu je morje zalilo Kidričevo nabrežje, plažo pred hotelom Piran in Prešernovo nabrežje. V Izoli sta bili pod vodo Sončno nabrežje in carinski pomol, v Kopru pa Semedelska ulica, parkirišče za tržnico, del Ukmarjevega trga ter ribiški in carinski pomol.

Po podatkih policistov morje to noč ni zalilo lokalov in stanovanj. Posledice plimovanja so bile manjše kakor prejšnjo noč tudi zaradi šibkejšega jugovzhodnega vetra, so še pojasnili koprski policisti.

Po napovedih Agencije RS za okolje je poplave zaradi povišanega plimovanja na Obali pričakovati tudi v petek med 2. in 6. uro zjutraj.

Na Celjskem zaradi poplav ni bilo večjih težav

Na Celjskem sredino deževje ni povzročilo večjih težav. V kraju Trliče pri Rogatcu je tako meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše, s pomočjo gasilcev pa so lastniki hiše izčrpali vodo iz kleti. Na Kropi v občini Gornji Grad je prav tako meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše.

Posredovali so gasilci iz Bočne, ki so iz enega kletnega prostora izčrpali približno 30 kubičnih metrov meteorne vode, iz drugega objekta v istem kraju pa okoli pet kubičnih metrov meteorne vode, so danes sporočili iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.

V sredo je bil vodostaj Savinje v Zgornji Savinjski dolini že precej kritičen, potem pa je začel upadati. Tudi Dreta je ponekod popolnoma napolnila korito in se razlila na nekaterih razlivnih poljih. V številnih občinah, denimo v Nazarjah, kjer so vajeni poplav, se je aktiviral štab civilne zaščite, člani so pregledovali mostove in propustnost ter se ponekod odločali za dodatno čiščenje brežin in vodotokov. Ponoči niti Savinja niti Dreta nista veliko naraščali, čeprav je vodostaj še precej visok.