Gre za dobrih 76 milijonov evrov vreden nakup naprave za razžvepljevanje dimnih plinov, ki jo bo v Šoštanj dobavil konzorcij, v katerem sta dve slovenski in eno nemško podjetje: Rudis, Esotech in Engineering Doberšek. Slednje je po javno dostopnih podatkih 24-odstotni lastnik podjetja CEE, ki je sestavilo razpis za nakup razžvepljevalne naprave in imelo tudi kasneje ključno vlogo v postopku za izbiro dobavitelja. Po naših podatkih je namreč skoraj mesec dni pregledovalo tudi ponudbi, ki sta ju na razpis poslala omenjeni konzorcij in edini protikandidat, italijansko podjetje iz koncerna Alstom.
Začetek zgodbe sega v lanski marec, ko je TEŠ objavila razpis za razžvepljevalno napravo, ki ga je pripravil CEE. Po uradnih podatkih je dokumentacijo v roku dvignilo osem kandidatov, ponudbo pa jih je oddalo šest, a dva od teh neustrezno. V Šoštanju so nato štiri kandidate pozvali k oddaji končne ponudbe, kar sta storila dva. Obe ponudbi je v začetku letošnjega januarja odprla osemčlanska tehnična komisija, v kateri je po naših informacijah sedel tudi predstavnik CEE.
Kotarjevo podjetje je imelo ključno vlogo tudi v nadaljevanju postopkov izbire izvajalca. Čeprav je bil eden od ponudnikov tudi konzorcij, v katerem je bil tudi solastnik CEE, je tehnična komisija to podjetje zadolžila, naj pregleda prispeli ponudbi in izdela pisno poročilo. Po naših podatkih je komisija kopiji obeh ponudb tudi izročila CEE, ki jih je podjetje pregledovalo skoraj mesec dni. V poročilu, ki ga je predložil v začetku februarja, naj bi CEE med drugim zapisal, da obe ponudbi delno odstopata od razpisne dokumentacije, a da sta pripravljeni tako, da omogočata pogajanja, v katerih naj bi naročnik in ponudnika odpravili neskladja z razpisnimi pogoji v ponudbah. Štiri mesece kasneje, junija letos, je TEŠ za izvajalca 76 milijonov evrov vrednega posla izbrala konzorcij z Rudisom, ki je v lasti Primorja, Esotechom in podjetjem Engineering Doberšek. Konzorcij bo napravo dobavil čez pet let, TEŠ pa bo prvi obrok za plačilo posla nakazala do leta 2011.
Opozoriti velja še na dve podrobnosti. Prvič, obe ponudbi je po odprtju preučilo tudi strokovno osebje TE Šoštanj, kar odpira vprašanje, zakaj jih je tehnična komisija dala v pregled tudi CEE, ki ga vodi Boštjan Kotar, sin Petra Kotarja. In drugič, podatek o lastniški povezanosti CEE in enega od članov zmagovalnega konzorcija očitno ni zmotil neizbranega ponudnika, italijanskega podjetja iz koncerna Alstom, čeprav gre za okoliščino, zaradi katere bi lahko zahteval razveljavitev posla. Kot je znano, bo prav Alstom v Šoštanj dobavil 690 milijonov evrov vredno glavno tehnološko opremo za blok 6.
Po dostopnih podatkih je sicer TEŠ za sodelovanje pri ocenjevanju ponudb za razžvepljevalno napravo CEE plačala skoraj 80.000 evrov, pri tem pa naj bi ji v CEE zaračunali tudi dodatno razlago pogojev razpisa, ki so ga sestavili prav v tem podjetju. Da je CEE verjetno sodeloval tudi v pogajanjih z obema ponudnikoma, pa bi lahko dokazoval podatek, da je podjetje račune za izvajanje inženirskih storitev pri postopku izbire dobavitelja v skupni višini skoraj 95.000 evrov po naših podatkih izstavljalo med marcem in julijem, torej v času pogajanj s ponudnikoma.
V TEŠ, ki jo vodi Uroš Rotnik, sicer na vprašanje, ali je pri razpisu in izbiri dobavitelja za razžvepljevalno napravo sodelovalo podjetje CEE, nismo dobili odgovora. Rotnik je že pred časom poudaril, da so "napravo kupili po najnižji mogoči ceni, saj je ta vezana na cene materialov, predvsem niklja, ki po mnenju strokovnjakov nikoli ne bodo več tako poceni, kot so bili junija".
Lastnik in direktor podjetja Engineering Doberšek Albin Doberšek pa je za Dnevnik zatrdil, da mu lastniška povezanost s CEE "nikoli ni pomagala pri pridobitvi kakršnega koli posla". "S CEE smo imeli pred leti popolnoma drugačne načrte, saj smo prek tega podjetja želeli prodreti na Balkan. V času razpisa nisem bil v stiku ne z uslužbenci CEE ne z gospodom Petrom Kotarjem," je dejal Doberšek. Dodal je, da sam ni sodeloval v pogajanjih s TEŠ, ampak sta bila s strani njegovega podjetja vanje vključena dva sodelavca, vodil pa jih je Rudis.
